Ambasada Rog je spet opomnila na vprašanje vladnih izgonov prosilcev za azil. Predstavniki Roga so poudarili, da je ministrstvo lani izdalo 4389 azilnih odločb, od teh je bilo 4096 odločb o vrnitvi. Azil so na ministrstvu podelili le 74 prosilcem, 55 prosilcev pa je dobilo subsidiarno zaščito.

Na problematičnost izgonov prosilcev za azil je Ambasada Rog opozorila že marca lani. Že takrat so opozorili, da so se vsi, razen ministrstva za notranje zadeve, strinjali z zakonsko ureditvijo vračanja prosilcev za azil. Prav tako so lanskega maja priredili mednarodno strokovno konferenco na omenjeno temo, kjer so se zvrstili pozivi vladi, so danes spomnili v Ambasadi Rog.

Položaj prosilcev za azil še vedno ni urejen

Opozarjajo, da kljub pobudam položaj prosilcev za azil še vedno ni urejen. Po njihovih navedbah se je lani vlada zavezala k zakonski ureditvi položaja zavrnjenih prosilcev za azil, vendar tega člena niso uvrstili v novelo zakona o tujcih. Na pobudo drugih ministrstev se je člen, ki prosilcem za azil omogoča zaprositi za dovoljenje za bivanje na podlagi dela, vstavil v interventni zakon o upravnih enotah, vendar pa je ministrstvo za notranje zadeve ukrep spremenilo v začasnega in ga omejilo.

Sorodna novica "Tukaj sem si ustvaril življenje"

Govorec prosilcev za azil Ambasade Rog Doudou Karhabandwa Bigagura je povedal, da prosilci za azil lahko začnejo delati po treh mesecih bivanja v državi, do takrat pa dobijo le 18 evrov žepnine mesečno.

"Želimo vašo pozornost, da spregovorimo o težkih situacijah, skozi katere smo primorani iti. Večini prosilcev za azil, ki živimo in delamo tukaj v Sloveniji, grozi deportacija. To je zelo resna zadeva. Je grožnja našemu preživetju, zdravju, duševnemu zdravju, našim družinam, skupnostim, našemu dostojanstvu in našim življenjem," je na dogodku dejal eden izmed prosilcev za azil Issa Mohamed.

Na novinarski konferenci je spregovorila tudi predstavnica nevladne organizacije Amnesty International Taja Premk, ki je poudarila, da je Amnesty International na problematiko izgona začel opozarjati že leta 2018 na Hrvaškem. "Tukaj ne govorimo le o postopkovnih neustreznostih, ampak tudi o mučenju, zmerjanju, poniževanju in protipravnih vračanjih," je dejala. Dodala je, da se z organizacijo ponovno zavzemajo za ustavitev izgona tujcev, ki so v Sloveniji začeli novo življenje, in proti kršenju osnovnih človekovih pravic.

MNZ: To so predaje in ne deportacije

Na ministrstvu za notranje zadeve so za STA pojasnili, da so to predaje (in ne deportacije) prosilcev za mednarodno zaščito v skladu z veljavno zakonodajo EU-ja, vsak primer pa obravnavajo individualno.

Dublinska uredba določa, da mora prošnjo za mednarodno zaščito obravnavati ena sama država članica EU-ja, in sicer tista, ki je za to odgovorna skladno s kriteriji iz uredbe. Za namen ugotavljanja države članice, ki je odgovorna za obravnavo posamične prošnje za mednarodno zaščito, Dublinska uredba določa merila in hierarhijo, po kateri se merila uporabljajo za ugotavljanje odgovornosti. Koncept mednarodne zaščite prosilcu zagotavlja pravico do zaščite v varni državi, ne pa možnosti izbire države članice, ki naj obravnava njegovo prošnjo in v kateri želi to zaščito uporabiti, so zapisali.

Skladno z Dublinsko uredbo se predaja izvede najpozneje v šestih mesecih po odobritvi zahteve, da bo druga država članica sprejela ali vnovič sprejela osebo ali končno odločitev o pritožbi ali ponovnem pregledu, če obstaja odložilni učinek. Ta rok se lahko podaljša na 18 mesecev, če oseba pobegne. Prosilec o podaljšanju roka za predajo ni posebej obveščen, saj tega ne predvideva niti Dublinska uredba niti zakon o mednarodni zaščiti.

"Glede določbe, da se status prebivanja tujcev, ki jim je bila prošnja za mednarodno zaščito zavrnjena, uredi na podlagi zaposlitve, ki je vključena v zakon o ukrepih za optimizacijo določenih postopkov na upravnih enotah, zavračamo navedbe, da bi ministrstvo za notranje zadeve zahtevalo omejitev oziroma začasnost te določbe. Končno oceno o učinkovitosti in smotrnosti ukrepa bomo lahko podali po izteku veljavnosti zakona in na podlagi tega razmislili o vključitvi take določbe tudi v prihodnjo novelo zakona o tujcih," so še pojasnili na ministrstvu.