Stranka ReSET se zavzema za predlog zakona, ki bi prepovedal objavljanje javnomnenjskih raziskav o podpori politikom in političnim strankam. V sredo so začeli zbirati podpise, na voljo pa imajo 60 dni, da jih zberejo najmanj 5000. Predlagatelji zakona menijo, da javnomnenjske raziskave vplivajo na podzavest volivcev in s tem na njihovo odločitev na volitvah.

Prepoved anket v avtokratskih državah
Janja Božič Marolt, direktorica Mediane, inštituta za raziskovanje trga in medijev, meni, da je pobuda stranke ReSET legitimna, saj demokratična družba pač omogoča različne pobude, in doda: "Je pa res, da je večina držav, kjer se rezultati javnomnenjskih raziskav ne uporabljajo, avtokratskih. Pa še te države so redke." Če bi torej prepovedali objavo anket pred volitvami, ne bi bili edini na svetu, bi pa zagotovo bili med redkimi, pravi in spomni, da imajo sicer štirinajst dni pred volitvami prepoved objavljanja javnomnenjskih anket v Italiji in na Slovaškem.

So ankete v prid ali škodo manjšim strankam?
"Skrb vzbujajoče je, da živimo v družbi, kjer se oblikuje politični prostor z informacijami, ki jih je mogoče prirediti. Rezultati anket namreč nato služijo kot priročen izgovor za medijsko pozornost samo določenim strankam in politikom. Vse to postavlja v deprivilegiran položaj ostale stranke," so ob vložitvi pobude v DZ v stranki ReSET navedli besede predsednika Martina Ivca.

Božič Maroltova se s tem ne strinja in meni, da so ankete za manjše stranke celo koristnejše kot soočenja oziroma pojavljanje v medijih. V medijih namreč lahko različni akterjih različnih strank dominirajo na sebi lasten način, opozarja. Tako glede na čas, ki jim ga medij nameni, kot s svojimi sposobnosti v nastopanju. "Medtem ko so samo v korektno zasnovani, korektno izvedeni in korektno objavljeni javnomnenjski raziskavi vse stranke predstavljene na enak način, kar se mi zdi izjemno pomembno."

Ravno javnomnenjska raziskava je po besedah Marolt Božičeve tista, ki vedno znova pokaže, koliko ljudi je še neodločenih in koliko jih ni zadovoljnih z nobeno izmed strank, kar lahko služi kot pobuda za nove stranke. Nastajajoče stranke brez javnomnenjskih anket sicer niti ne bi vedele, koliko je prostora na trgu. Javnomnenjske raziskave so zato po mnenju Maroltove koristne za vse akterje: "Za običajno volilno telo, za obstoječe stranke, da vidijo, kako kotirajo tudi v obdobju med volitvami, ne samo v obdobju pred volitvami, in za nove stranke." Redne mesečne javnomnenjske ankete, ki niso vezane na volitve, so lahko za vladajočo stranko in stranke v koaliciji tudi korektiv, meni direktorica Mediane, saj jih volilno telo prek anket bodisi nagrajuje bodisi kaznuje za njihovo delo v vladi.

"Najboljši vzorec je naključni vzorec"
V stranki ReSET, ki se zavzema za prepoved javnomnenjskih anket o politični podpori, ugotavljajo, da so rezultati teh anket neverodostojni, saj po njihovem niti dve anketi, izvedeni v istem časovnem obdobju, ne ponudita enakih rezultatov. Menijo pa tudi, da je s statističnega vidika reprezentativnost vzorcev vprašljiva, saj ankete ne morejo zajeti vseh motečih spremenljivk, interval zaupanja na tako majhnih vzorcih, na katere se opira večina anket, pa je prevelik, da bi bil merodajen.

"Še vedno je najboljši vzorec slučajni vzorec," pravi Božič Maroltova in pojasni, da npr. za RTV Slovenija kombinirajo vzorčenje po stacionarnem telefonu, mobilnem telefonu in spletu, gre torej za kombinacijo treh metod. Nobena metoda sicer ni idealna, a direktorica Mediane razloži, da so na podlagi internih poskusov razvili model, za katerega ocenjujejo, da jih pripelje do reprezentativnega vzorca populacije. "Starejše še dobimo na stacionarnih telefonih, ostale na mobilnih telefonih in prek spleta. Mlade pa je povsod težko dobiti," opaža direktorica, ki še doda, da je spletno zbiranje podatkov poteka na Medianini spletni strani, kjer glasujejo ljudje, ki so privolili v sodelovanje. Iz vseh treh virov nato skombinirajo strukturo, reprezentativno za slovenski volilno populacijo. Poseben poudarek je na regionalni, spolni in starostni razpršenosti.

S podatki iz anket ni nihče nikoli zadovoljen
"Brez vpliva na rezultat volitev javnomnenjske raziskave zagotovo niso," prizna Božič Maroltova. O vtisu, da so na volitvah leta 2011 in 2014 ankete, ki so kazale na dober rezultat SDS-a, aktivirale nasprotni pol volivcev, pa je skeptična: "SDS-u lahko koristi, ker se vidi, da so najboljši ta hip," pravi in doda, da je problem javnomnenjskih raziskav v tem, da z njimi nihče ni nikoli zadovoljen: "Tisti, ki je najboljši, bi rad bil slabši, tisti, ki je slabši, bi rad bil pa najboljši. Kaj bi SD dal, da bi bil najboljši, kaj bi SMC dal, da bi bil najboljši!"

Spomni, da so pred volitvami leta 2014 ankete dobro kazale Cerarju, leta 2011 pa je bil Jankovič dejansko presenečenje. "Zakaj? Ker je res večina SDS-ovih volivcev bila odločena že ves čas vnaprej, pri Jankoviču pa se jih je 40 odstotkov odločilo v zadnjih treh dneh," pojasni Božič Maroltova in doda, da ima SDS stabilno volilno telo, vsi novinci pa po njenih besedah glasove pobirajo od vseh ostalih in neodločenih. Na vprašanje, ali to pomeni, da ima tokrat največ možnosti Marjan Šarec, odgovarja: "Ne samo Šarec."

Pomemben je delež neodločenih
Marolt Božičeva še izpostavlja, da mora biti v javnomnenjski raziskavi o podpori strankam nujno razviden tudi delež neodločenih. Slednji namreč lahko razmerje med strankami, ki ga je predvidela anketa, na volitvah povsem poruši, saj tu štejejo le konkretne odločitve, ki jih sprejmejo tudi prej neodločeni. Direktorica Mediane še zaključi, da je vsaka raziskava zgolj ocena trenutnega realnega stanja in ne napovedovanje prihodnosti.