Ob tem se strinjajo z opozorili Evropske komisije, da so možnosti za zviševanje davkov izčrpane in da lahko proračunsko kleščenje primanjkljaja, kot smo si ga zadali, uresničimo le z zniževanjem odhodkov, torej rezi v javnem sektorju.

Danes dve spodbudni novici. V Bruslju smo dobili pozitivno oceno s pridržkom za proračun, hkrati smo uspešno izdali za poldrugo milijardo evrskih triletnih obveznic. Zdi se, da gre za usklajeno akcijo. Mojmir Mrak z ljubljanske ekonomske fakultete meni, da je v Evropski komisiji očitno prevladalo mnenje, da si zaslužimo podporo: "Osebno sem nekoliko presenečen, saj je bilo še pred nekaj meseci precej govora, da je poudarek na prihodkovni strani reševanja javnih financ prevelik /.../ Osebno še vedno mislim, da je tako."

Opozorila komisije, da nimamo več manevrskega prostora in da se bo proračunskih načrtov treba držati, moramo razumeti skrajno resno, poudarja nekdanji finančni minister Janez Šušteršič. Na prihodkovni strani možnosti za dvig davkov namreč ni več, treba bo zarezati pri odhodkih, torej pri javnem sektorju: "Mislim, da je absolutno jasno, da je v Sloveniji preveč zaposlenih v javnem sektorju in da na tem področju ni bilo tolikšnih prilagoditev, kot jih je bilo v zasebnem, niti tolikšnih, kot so jih izvedle druge države."

Na gospodarski zbornici so prepričani, da davi potrjeni proračun ni realen, zato ga bo brez rebalansa težko uresničiti. Goran Novkovič: "Če želimo, da primanjkljaj ostane na sedanji stopnji, in glede na to, da smo soočeni z napovedmi, ki niso najboljše, to pomeni, da se bomo morali lotiti nekaterih reform, nekaterih sprememb, ki bodo primanjkljaj vrnile na raven, ki je v trenutno zastavljenem proračunu."

Domače naloge imamo sicer že na mizi, to so prenos slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank, razdolževanje gospodarstva in strukturne reforme. Jih bomo rešili z domačo trojko, torej Bratuškovo, Čuferjem in Jazbecem, ali tisto iz Bruslja, pa bo znano v kratkem.

Urška Jereb Brankovič, Radio Slovenija, Dogodki in odmevi