Leto dni pred rednimi parlamentarnimi volitvami se mešajo karte tako na levi kot na desni. Levica je včeraj iz svojih vrst izključila Miho Kordiša, sam pa je napovedal, da bo s tistim "pravim levim krilom" ustanovil socialistično stranko, kakršna je po njegovem Levica tudi bila pred vstopom v vlado. Nekdanji soustvarjalec politike, zdaj pa njen opazovalec Bogdan Biščak je za tokratno epizodo Ob osmih ocenil, da je Levica še vedno socializmu naklonjena stranka, ki se ukvarja predvsem s problemi manj privilegiranih slojev družbe, recimo z minimalno plačo in stanovanjsko politiko, ji pa lahko Kordiš kljub temu odnese del volivcev. "Levica je s tem, ko je vstopila v vlado, privolila v kompromise. Morala se je zavedati, da njen položaj protisistemske stranke v vladi ne bo preprost in da bo to zahtevalo neke žrtve. Kordiš je ena od njih, ker je preprosto postal izjemno problematičen za stranko, ki je v vladi. Njega pač ni zanimalo, kako njegove izjave vplivajo na položaj vlade in Levice znotraj nje. Zdaj pa ga to zanima še manj, zdaj je to nekaj, kar je njemu v prid." Kordiševemu levemu krilu se bodo tako po mnenju Biščaka pridružili ljudje, ki so na njegovi liniji, vendar ne bodo prestopili parlamentarnega praga. "Najmanj, kar kaže na to, so predsedniške volitve, na katerih je dobil izjemno malo podpore." Levica po oceni Biščaka lahko volilne glasove, ki jih bo vzel Kordiš, nadomesti s povezovanjem s stranko Vesna, a to bo morda dovolj le za obstanek v parlamentu, ne pa za kaj več, saj Levica že zdaj pokriva okoljske teme, Vladimirja Prebiliča, ki bi prepričal del volivcev, pa "evidentno ni zraven". "Predvsem se mi zdi, da se morajo v Levici natančneje opredeliti do nekaterih stvari. Ves čas imajo na primer v programu delavske odkupe, in tu ne gre za podržavljanje, temveč za podružbljanje. Na tej točki bi lahko ovrgli očitek, da so radikalci."

V času, ko postaja povečanje sredstev za obrambo dejstvo, bi imela levosredinska vlada lahko hudo težavo to pojasniti svojim volivcem, sploh pa Levica, ki je vedno težila k nasprotnemu. "Migracije, oboroževanje so teme, ki so desni teren, in tukaj Levica težko pridobiva oziroma bo izgubljala, če se temu ne bo uprla. Ampak ne na ravni retorike, da si želi miru, temveč bo treba narediti nekaj. Lahko bi se recimo pridružili zahtevi po referendumu o tem. Spomnil bi rad na neki mitterrandovski poseg v politiko, ko je bilo izrazito jasno, da večina v Franciji podpira ponovno uvedbo smrtne kazni. Mitterrand je šel proti temu in zmagal na volitvah. In to mislim, da je nauk, ki bi se ga morala tokrat držati Levica. Iti proti temu, izrazito proti, pokazati, da mislijo resno."

V podobnem položaju je tudi SD, pri čemer po Biščakovih besedah ni povsem jasno, kako resno so pripravljeni zagovarjati svoja programska načela. "SD je v nekem podobnem položaju kot SDS: obe stranki se zanašata na svoje trdno jedro volivcev, ki ostaja, ne glede na to, kaj storita. Le da je to jedro pri SD-ju bistveno manjše in da se tudi vendarle krči. Oni stavijo na neki modus nizke intenzitete, nikjer se prav zares ne opredelijo. In SDS ostaja pri svoji protikomunistični drži. Tako za ene kot druge velja, da bodo morali kaj spremeniti, če bodo hoteli kam naprej. Saj Janša po navadi to stori dva meseca pred volitvami in se preobleče v ovčjo kožo. SD pa bi moral predvsem pokazati, da mu gre bolj za uresničitev programskih načel kot pa za utrditev položajev 15 vodilnih ljudi v stranki."

Po mnenju skoraj vseh analitikov bo SDS znova relativna zmagovalka prihodnjih volitev, a bo imela težave s tem, s kom sestaviti vlado. "Nove stranke, ki nastajajo na desnem polu, kažejo na to, da imajo Janše počasi na desnici dovolj in da se bliža konec njegovega časa, ki ga sicer na teh volitvah gotovo še ni. Sta pa tu dve vprašanji: prvič, ali je možno, da te desne stranke zunaj SDS-a, če se povežejo, pomenijo neko resno nevarnost za Janšo. Mislim, da je odgovor ja – ne v smislu, da bi lahko prehitele njegove odstotke, morda pa bi lahko dobile dovolj glasov, da v pogajanjih s SDS-om za sestavo vlade zahtevajo mesto predsednika vlade, in to z argumentom, ki ga že zdaj navajajo v Novi Sloveniji, da je on človek, ki odbija ljudi. Kar se pa tiče Nove Slovenije, bo ta šla v vlado, če jo bo mogoče sestaviti na desnici in če jo bo vodil SDS. Z Matejem Toninom ali brez njega."

Teme, ki se zdaj odpirajo v Evropi, za desne stranke pomenijo lahko kampanjo. "Ne samo oboroževanje, tudi zeleni prehod, ki bi moral biti po njihovem pameten. Ta "pametni" zeleni prehod bi bilo po mojem treba prevajati kot "nobenega zelenega prehoda". Vse to bo šlo desnici v prid, posebej če Levica ne bo sposobna sestaviti neke svoje agende, ki bi se temu na eni strani uprla in na drugi strani povlekla v igro to, kar je v resnici problem po vsem svetu: to so socialne razlike med ljudmi, ki so srž vsega, kar se zdaj dogaja."

Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v podkastu Ob osmih.