Premierka je bila pokroviteljica spominskega srečanja pred 70. obletnico prvega kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze, ki je v Dobrniču potekal med 16. in 18. oktobrom 1943. Alenka Bratušek se je v svojem govoru najprej dotaknila boja za enakopravnost spolov med narodnoosvobodilnim bojem in v času po drugi svetovni vojni, nato pa je potegnila vzporednico s sodobnimi časi. Ugotovila je, da tudi danes poteka boj za enakopravnost in boljši svet.

Tudi v časih gospodarske in socialne krize gre za upor proti uveljavljanju moči enih družbenih skupin nad drugimi, je dejala, hkrati pa grozi predvsem poglabljanje socialnih razlik, utemeljenih na ekonomskih dejavnikih. A v te v Sloveniji ne smejo privoliti, je poudarila premierka.

"Kriza je časovno omejena težava"
V nagovoru je poudarila, da Slovenija s protikriznimi ukrepi izkazuje, da ima svojo prihodnost v svojih rokah, ti ukrepi pa niso namenjeni prepričevanju Bruslja, temveč slovenskim državljanom samim. "Z njimi Slovenija izkazuje, da je njena prihodnost v rokah njenih državljanov." Z njimi pa se tudi ne lotevajo gospodarske in socialne krize kot nekaj abstraktnega in nedoločenega, temveč kot povsem določenega in časovno omejene težave, je dodala.

Slovenija to počne zato, "da bodo njeni prebivalci živeli v svetu, ki bo najboljša verzija od mogočih svetov". Kot je dejala Alenka Bratušek, njeno merilo ne bodo zgolj ekonomski kazalniki, ampak položaj najbolj ranljivih družbenih skupin. Poudarila je pomen dostopa državljanov do tistih dobrin, ki so in morajo ostati javne, ki pomenijo zmožnost uresničitve njihovih individualnih potencialov in od katerih je odvisna skupna usoda vseh.

Po podatkih organizatorjev se je slovesnosti udeležilo približno 3.000 ljudi, tudi predsednik Zveze združenja borcev za vrednote NOB-ja v odstopu Janez Stanovnik, varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič, pa tudi štiri od 15 še živečih delegatk prvega kongresa, nekaj poslank in drugih predstavnikov.