"V Sloveniji potrebujemo stalen ukrep, ki bo uredil sistem kakovostnih in plačanih pripravništev, na podlagi konkretnih podatkov o tem, kaj pripravništvo sploh je, kdo ga mora opravljati in zakaj (strokovni izpit) ter koliko časa. Nujno je, da se zagotovijo tudi sredstva za opravljanje pripravništev v javnem, ne le zasebnem sektorju! Pripravništva namreč so pomemben element vstopa v zaposlitev za mlade, tako v javnem kot zasebnem sektorju, nujno pa je, da se pripravništva tudi plačajo," je ob predstavitvi rezultatov ankete o neplačanih pripravništvih ter praksah v sporočilu za javnost zapisala sekretarka Sindikata Mladi plus Sanja Leban Trojar.

Polovica pripravništev brez plačila
Podatki, zbrani v njihovi anketi, so pokazali, da več kot polovica vseh, ki so opravljali pripravništvo, za svoje delo ni prejela nikakršnega plačila in kar četrtina vprašanih ni dobila niti povrnjenih stroškov prehrane in/ali prevoza.

"Kar 75 odstotkov mladih je pripravništvo opravljalo v javnih institucijah, za 76 odstotkov vseh, ki so pripravništvo opravljali, naj bi bilo to obvezno, le ena oseba od vseh 438 vprašanih je za svoje delo mesečno prejela 1.000 evrov. Smo pa na drugi strani zabeležili tudi, da so mladi plačali, da so pripravništvo sploh lahko opravljali, kar samo dokazuje, da je področje neurejeno, nenadzorovano, a žal za mlade prepogosto obvezno, da sploh pridejo do možnosti, da kandidirajo za prosto delovno mesto. Ali ga zares dobijo, je že druga zgodba," je še opozorila Leban Trojarjeva.

Pozivi civilne družbe, da so neplačana pripravništva pravzaprav izkoriščanje mladih iskalcev zaposlitve, so naleteli na odziv med slovenskimi politiki in tako so v DZ-ju že obravnavali zakon o ukrepih na področju pripravništva, ki odpravlja volontersko pripravništvo in predvideva spodbude za delodajalce, ki zaposlijo pripravnika.

Težave skuša reševati politika
Predlog zakona je vložila poslanska skupina SDS-a in vanj so med drugim dodali varovalko, po kateri bi bil v primeru, če vlada ne bi v roku sprejela politike na področju pripravništev za obdobje petih let, vsak volonterski pripravnik upravičen do denarnega nadomestila najmanj v znesku minimalne plače. SDS-ov zakonski predlog pa naj bi imel podporo tudi na drugem političnem bregu.

Z zakonskim predlogom pa niso zadovoljni v civilnodružbenih organizacijah, pa tudi ne v vladnem uradu za mladino, kjer pravijo, da že vrsto let opozarjamo na nesorazmerja, ki se pojavljajo na trgu dela po nastopu krize.

Svarilo pred nezadostnimi ukrepi
"Pri tem štejemo za potrebne, vendar kot nezadostne vse ad hoc ukrepe, s katerimi se skuša povečevati dostopnost dela za tiste, ki šele vstopajo na trg dela. Na tem področju smo lahko zadovoljni z nekaterimi novimi rešitvami. Menimo, da je treba okrepiti napore za sistemsko urejanje problema nepravičnosti na trgu dela, vendar pa hkrati svarimo pred nevarnostjo, da bi v osnovi dobronamerni ukrepi zaradi premajhne domišljenosti vodili k novim preprekam za mlade," pravijo na uradu za mladino.

"Pojav razširjenosti neplačanih pripravništev štejemo kot odraz nezrelosti trga dela ter ga zavračamo, vendar pa opozarjamo pred sprejetjem rešitev, ki bi lahko vodile v drugo skrajnost: onemogočanje opravljanja pripravništev ter posledično izločitev mladih iz možnosti opravljanja nekaterih poklicev, kjer je opravljeno pripravništvo bodisi formalno obvezen bodisi praktično nepogrešljiv pogoj," še dodajajo.

Kritike civilnodružbenih organizacij
V sindikatu Mladi plus so predlog omenjenega zakona ocenili kot nepremišljenega. Na Mladinskem svetu Slovenije (MSS) so na svoji spletni strani opozorili, da v nobenem primeru ne bodo privolili v prestižni boj in pripisovanje zaslug politikom za reševanje problema volonterskih pripravnikov. "Ne ena ne druga stran se sama od sebe nista zganili, dokler jih na ta problem ni opozorila civilna družba," so zapisali na MSS-ju.

Vendar pa pravijo, da podpirajo prizadevanja za ukinitev instituta volonterskega pripravništva. Menimo, da je predlog zakona dobra osnova, ki pa jo je treba še nadgraditi. "Pričakujemo, da bodo predstavniki vlade in poslanske skupine SDS sedli za isto mizo in znali poiskati kompromis, ki bo v korist vseh bodočih pripravnikov. Verjamemo pa tudi, da bomo na usklajevanje/a povabljeni tudi ostali deležniki, ki na nujnost odprave volonterskih pripravništev opozarjamo že dlje časa," pravi predsednik Mladinskega sveta Slovenije Tin Kampl. V predlogu zakona pa na MSS-ju pogrešajo podlago za pripravo okvira za kakovostno opravljanje pripravništva.