Zakon je imel pred uveljavitvijo tako strastne podpornike kot strastne nasprotnike. Med interesnimi skupinami so mu najbolj nasprotovali lastniki lokalov, nasprotnike pa je imel tudi na slovenskem političnem prizorišču.

Dve tleči cigareti v državnem zboru
Zakonu so ostro nasprotovali v stranki SNS, ki je vložila zahtevo za ustavno presojo zakona, najbolj pa sta se javnosti v spomin vtisnila poslanca Bogdan Barovič (SNS) in Aleš Gulič (LDS), ki sta po izglasovanju zakona v dvorani državnega zbora protestno prižgala cigareti.

Pet let po uveljavitvi zakona njuna stališča ostajajo enaka. Oba sta za MMC povedala, da sta še vedno prepričana, da zakon omejuje človekovo pravico do svobodnega odločanja, saj je zakon, ki je veljal takrat, problematiko kajenja ustrezno urejal. Spomnimo. Lokali so bili razdeljeni na kadilski in nekadilski del, pri čemer se v prostorih, kjer so stregli hrano, ni smelo kaditi.

Argument proti zakonu niso bili upadi zaslužka gostincev, o čemer se je takrat "preveč vpilo", je dejal Gulič. Popolnoma ustrezna bi bila zakonska ureditev pred t. i. kadilskim zakonom, posebej ker so morali tisti gostinci, ki so v tistem času odpirali nove lokale, vse urediti tako, kot da se bo v lokalu kadilo. "To je pač šlo na roko vsem, ki so prodajali te naprave, gostinci pa od tega niso imeli ničesar," je dejal.

Eni strogo, drugi "cum grano salis"
Sicer pa, "avgusta je o prepovedi kajenja v prostorih precej lažje govoriti kot decembra," je še rekel Gulič in dodal, da opaža, da se na podeželju zakona vseeno držijo bolj "cum grano salis", kar pomeni, da "lokal zaprejo in potem pač kadijo".

Tudi Bogdan Barovič, nekdanji poslanec SNS-a in nekdanji župan Trbovelj, je dejal, da se njegovo stališče ni spremenilo in da je bil zakon pred t. i. kadilskim ustrezna omejitev.

"Učinka ni, le država dobro služi s trošarinami"
"Stališča ne spreminjam. Mislim, da gre za omejevanje svobode," čemur bi se s prejšnjim zakonom in možnostjo, da lastnik sam izbere, ali bo njegov lokal kadilski ali ne, izognili, je dejal. Cilj ni bil dosežen, zakon je le eden izmed populističnih, ki "ni omejil kajenja in ni izboljšal stanja, le država je dobro zaslužila s trošarinami za cigarete, kar je edina pozitivna posledica," je dejal.

Nekadilci zaščiteni pred nesramnimi kadilci
Drugače pa misli minister za zdravje, v čigar mandatu se je zakon sprejemal. Andrej Bručan je prepričan, da bi bilo povečanje števila kadilcev brez zakona bolj strmo, in posebej izpostavlja (čemur pritrjujejo tudi na Inštitutu za varovanje zdravja), da je pozitivna posledica zakona predvsem v tem, da se je močno zmanjšal delež zaposlenih, ki so bili med delovnim časom izpostavljeni tobačnemu dimu.

Bručan vidi dve pozitivni posledici zakona: zmanjšanje števila kadilcev (po podatkih IVZ-ja je njihovo število po sprejetju zakona padlo, a se je nato zviševalo predvsem med mladimi, tako da kadi četrtina prebivalstva) in zaščita nekadilcev.

"Cilj zakona ni bil zmanjšati število kadilcev, ampak nekadilce zaščititi pred nesramnimi, agresivnimi kadilci," je za MMC dejal Bručan. "Zato je to super zakon, eden najboljših, kar smo jih sprejeli v mojem mandatu," je prepričan.

Bručan za prepoved kajenja v avtomobilih
Strožja zakonodaja po Bručanovem mnenju ni potrebna, zavzema pa se, da bi se z zakonom prepovedalo tudi kajenje med vožnjo, saj tako kot uporaba telefona moti zbranost voznika (in škodi sopotnikom). V bran zakona je še dodal, da je po njegovem prepričanju po petih letih do zakona kritičen le majhen delež ljudi, kadilci pa so se navadili kaditi zunaj. V lokale pač hodi več nekadilcev, je sklenil Bručan.

Igralnice se zavzemajo za omilitev prepovedi
Gostinci vztrajajo, da so prihodki zaradi prepovedi upadli za 20 odstotkov. V turistično-gostinski zbornici so za STA dejali, da je posebej prizadeta igralniška panoga. Sosednje države so to "napako" že popravile in omilile prepovedi za igralnice, saj se zavedajo pogubnih posledic za dejavnost, ki "prinaša zlata jajca", so dejali. Zbornica predlaga, da se kajenje dovoli v igralnicah z visokimi stropi in odličnim prezračevalnim sistemom in da se dovoli vnos pijače v kadilnice, saj mora biti v njih v skladu s predpisi zrak prečiščen, tako da se odstrani 99,9 odstotka sestavin, ki so značilne za tobačni dim.

IVZ: Pomemben upad izpostavljenosti cigaretnemu dimu
V obrambo zakonu so stopili tudi na Inštitutu za varovanje zdravja, kjer so poleg učinka manjše izpostavljenosti tobačnemu dimu dodali tudi učinek zmanjšanja števila pokajenih cigaret pri kadilcih. Statistični podatki, ki sicer niso sveži (najnovejša raziskava bo objavljena konec letošnjega leta), kažejo, da kadi okoli četrtina prebivalcev, število kadilcev pa se je povečalo med mladimi. Podatki veljajo za obdobje med 2006 in 2010, številke pa so še vedno nižje kot leta 2001. V Sloveniji lahko uporabi tobaka pripišemo 3.000 smrti na leto. Tobak pa je najpomembnejši preprečljivi vzrok smrti v svetovnem merilu.