"Treba je tehtati vsebino vsakega primera posebej in ne obsojati celotne prakse kar počez," je poudarila odvetnica Nina Zidar Klemenčič. Prav tako je treba tehtati, kako močno je bilo poseženo v pravice posameznika, četudi je javna osebnost, in sicer z vidika javne koristi in odpiranja globljih družbenih vprašanj in ne le potešitve radovednosti, je dejala.

Jakič bo imel težave na sodišču
Po njenih besedah je šlo pri objavi SMS-sporočila, ki ga je ob izvolitvi Alenke Bratušek za predsednico vlade poslal Peter Kraljič, le za radovednost. Obrambni minister Roman Jakič pa bo po njenem mnenju na sodišču težko dokazal, da je objava dopisovanja s Klemnom Grošljem o kadrovskih zadevah, ki je bilo objavljeno v medijih, posegla v njegovo pravico do zasebnosti. "Poslanci imajo toliko zasebnosti, kolikor jim dovolijo hišna pravila, zato bi bilo dobro, da se slednja uredijo," je še izpostavila Nina Zidar Klemenčič.

DZ: Bližnji posnetki so prepovedani
"Pravila so jasna: bližnji posnetki so prepovedani. Stol je pisarna za poslanca, zato je ta poseg toliko hujši," je pojasnila generalna sekretarka DZ-ja Mojca Prelesnik. DZ je namreč odvzel akreditacijo novinarju Janiju Božiču, ki je posnetke naredil. Predsednik Združenja novinarjev in publicistov Igor Kršinar pa je njihovo objavo branil z argumenti, da je šlo pri SMS-dopisovanju Kraljič/Bratušek za dopisovanje dveh javnih osebnosti o javni zadevi na javnem prostoru. Vztrajal je pri tem, da je bilo voščilo Kraljiča, ki je nekaj časa veljal za morebitnega tehničnega mandatarja, poslano 20 minut pred dejansko izvolitvijo Bratuškove, v interesu javnosti.

Kdo je lahko novinar?
Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar se je vprašala, ali je Jani Božič sploh novinar, saj sama "rumenih paparacev nima za novinarje". Predstavnik poročevalcev iz DZ-ja, novinar Večera Samo Trtnik, pa je odgovoril, da je po slovenski zakonodaji Jani Božič novinar, saj poroča za medij, ki je vpisan v razvid medijev na ministrstvu za kulturo.

Nekateri novinarji zasledujejo politike na straniščih!
Razpravo o smotrnosti objave SMS-sporočil politikov v medijih pa bi morali po mnenju Trtnika prenesti na Novinarsko častno razsodišče (NČR), saj kakovostno novinarstvo ni stvar prava. Težava je - tako Trtnik - da se številni novinarji pred razsodbami branijo s pojasnili, da niso člani Društva novinarjev Slovenije in jim zaradi tega ni treba spoštovati etičnega kodeksa, ki pa ga je NČR sprejel. "Ključna je neurejenost znotraj profesije, kjer so znižani kriteriji: novinar je lahko vsak, ki zna napisati pet stavkov," je dejal Samo Trtnik in obsodil prakso zasledovanja poslancev na stranišče.

Nihče novinarjev ne sili pritiskati na plin do konca
"Nihče novinarjev ne sili pritiskati na plin do konca in pisati, da se skozi majico nekomu vidi bradavička," pa je svoje videnje odnosa med pravom, mediji in politiko predstavil Miro Cerar. Poudaril je, da so pravice posameznikov omejene s pravicami drugih in da gre v življenju vedno za iskanje prave mere.
Ker je pravni sistem marsikje odpovedal, pa so novinarji zaslužni za to, da so bili ravno oni zelo spretni in pogumni, da so odkrili številne afere, ki jih denimo niso odkrili ne policija, ne tožilstvo in ne inšpektorati. "Problem je, da se tudi po objavah nadaljuje s kovanjem medijskega dobička in državnim organom ne omogoči nadaljevanja postopkov," meni Cerar.

Ko trčita avtonomija parlamenta in novinarstva
Medtem ko se je nekdanji ustavni sodnik Franc Grad zavzel za "avtonomijo parlamenta", je novinarka Dnevnika in predsednica NČR-ja Društva novinarjev Slovenije (DNS) in Sindikata novinarjev Slovenije (SNS) Ranka Ivelja spomnila, da obstaja tudi "novinarska avtonomija". "Novinar mora vsakič tehtati med težo objavljenega in javnim interesom," je ponovila Ranka Ivelja. Dodala je, da poslanci v DZ-ju niso zasebniki in da se pričakuje, da v DZ-ju komunicirajo službeno.

Generalna sekretarka DZ-ja Mojca Prelesnik je sklenila, da noben predpis ne pokrije vseh situacij, da pa svoje plemenito poslanstvo lahko vzdržujejo le novinarji sami.