Černač je članom komisije dejal, da je storil največ, kar je bilo v njegovi moči v danih okoliščinah, da bi se projekt racionalno pripeljal do konca. "Skupaj s takratnim finančnim ministrom Janezom Šušteršičem nosiva odgovornost tudi za to, da so se viri financiranja pocenili, ker sva podpisala tripartitno pogodbo o ureditvi razmerij in pogodbo o poroštvu. Brez tega bi bili stroški te naložbe med njenim obratovanjem na letni ravni višji vsaj za 11 milijonov evrov," je pojasnil.

Neposrednega pritiska na nadaljevanje naložbe ni bilo, je pa vlagatelj pričakoval, da se sprejmejo odločitve, je dodal Černač. Pa tudi, da je nadaljevanje pričakoval dobavitelj opreme, javnost pa da je zahtevala, da se o tem, pozitivno ali negativno, izreče tudi državni zbor.

"Ko sem končal mandat marca 2013, smo bili na seji odbora za finance in infrastrukturo seznanjeni s tem, da naložba ne bo takšna, kot je zahteval zakon o poroštvu, ampak da se je podražila in da ne bodo spoštovani pogoji glede cene premoga. In to čeprav je bila glede cene premoga pogodba podpisana leta 2009 in da je bil k tej pogodbi podpisan celo tripartitni dodatek, kjer je jasno določil ceno za celotno obdobje obratovanja do 2054," je še opozoril nekdanji minister.

Leta 2012 je bilo že prepozno
Prepričan je, da je za zgrešeno vodenje odgovoren vlagatelj, ki ni ravnal dovolj skrbno, ni imel zaprte finančne konstrukcije in ni obvladoval korupcijskih tveganj. Ob tem je dejal, da bi bilo projekt leta 2009 še mogoče ustaviti, leta 2012 pa dobrih rešitev ni bilo več. Prepričan je, da so strokovnjaki leta 2009 poznali spremenjene razmere glede gibanja cene električne energije, a da se na to odločevalci niso odzvali.

Hkrati pa se Černač boji, da se bo ta zgodba ponovila še pri drugem tiru. Kot ministra so ga, tako Černač, sodelavci na ministrstvu prepričevali, da ni treba čakati na gradbeno dovoljenje niti na zaprtje finančne konstrukcije. "Bojim se, da se bo ta naložba začela na enak način kot Teš 6. Kot sledim, naj bi se letos začela pripravljalna dela, finančna konstrukcija pa ne bo še zaprta. Ne bi bil prepričan, da je 1,3 milijarde evrov res maksimalna vrednost naložbe," je dejal.

Gaspari: Nismo sposobni izvesti velikega projekta
Komisija je zaslišala tudi nekdanjega ministra za razvoj v času vlade Boruta Pahorja, ki je leta 2011 opravljal dela ministra za gospodarstvo, Mitjo Gasparija. Ta meni, da v Sloveniji nismo sposobni normalno izpeljati nobenega velikega projekta. "To kažeta praksa in zgodovina. Teš 6 torej ni bil izjema, temveč prej pravilo," je dejal.

Že ob njegovem prvem ministrovanju je, tako Gaspari, obstajala relativna zmeda, ali je smiselno nadaljevati ta projekt ali ne. "Minister Matej Lahovnik je precejšen del mandata vodil ta resor in ministrica Darja Radić, ki je prišla za njim. V prvem obdobju je kazalo, da gredo stvari kot morajo, v drugem obdobju nasprotno," je Gaspari pojasnil članom komisije. Na sejah Pahorjeve so tako nastajali spori o omenjeni naložbi, zlasti med gospodarskim ministrstvom in ministrom za znanost in tehnologijo Gregorjem Golobičem. Na prvem naj bi zatrjevali, da so možnosti za nadaljevanje projekta dane, s čimer se je strinjal precejšen del vlade. "Ko sem se sam začel s tem ukvarjati, nisem imel nobene dobre rešitve, ki bi jo lahko predlagal vladi," je priznal Gaspari.
Dodal je, da je bil ves čas skeptičen do tega, ali imajo dovolj jasne informacije o tem, da se projekt dobro vodi. Splošno stališče pa je po njegovih besedah takrat bilo, koliko si Slovenija kot majhna država lahko privošči energetsko odvisnost. "Samo ta argument bi lahko prevladal, da se gre v gradnjo nove termoelektrarne na isti lokaciji. Vsi drugi ekonomski razlogi so bili s tega stališča verjetno vprašljivi," je dodal.

V času, ko je sam opravljal delo gospodarskega ministra, je tudi prejel dopis finančnega ministrstva glede izdaje poroštva za naložbo v Teš 6. "Na gospodarskem ministrstvu z gradivom in neko napol recenzijo o tem gradivu nismo bili zadovoljni in smo zahtevali dodatna pojasnila od HSE-ja o kritičnih točkah – količina in kakovost premoga, dodatna zagotovila, da je cena, ki se obljublja, ekonomsko praktično izvedljiva v celotnem življenjskem obdobju, da bosta HSE in Teš ukrepala proti odgovornim zaradi nepravilnosti, ki so bile takrat zaznane v revizijH. Teh odgovorov nismo dobili in zato gospodarsko ministrstvo v času, ko sem ga jaz vodil, ni soglašalo z izdajo poroštva," je še pojasnil Gaspari.