Mednarodni dan človekovih pravic zaznamujemo na dan, ko je bila leta 1984 sprejeta splošna deklaracija človekovih pravic. Kot so spomnili pri varuhinji, je bila oblikovana z namenom, da bi vsi organi družbe in posamezniki razvijali spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter zagotovili njihovo splošno priznanje in spoštovanje.

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer popoldne pripravlja sprejem, ki se ga bosta udeležila tudi predsednik republike Borut Pahor in predsednik vlade Miro Cerar. Sicer pa ob dnevu človekovih pravic izpostavlja zlasti problematiko na področju zaposlovanja in delovnih razmerij, še posebej pri mladih.

Ministrstvo za pravosodje pa ob dnevu človekovih pravic opozarja na poslabšanje varnostnega položaja v Evropi in svetu zaradi terorizma. "V svetu bomo varni samo, če bo slehernik, vsaka država in institucija, spoštoval človekove pravice ter svobodo drugega," so izpostavili v sporočilu za javnost.

Poslabšanje varnosti zaradi terorizma
Slovenijo, Evropo in svet je, tako pravosodno ministrstvo, letos zaznamovalo tudi poslabšanje varnostnega položaja zaradi terorizma. S tem so tudi človekove pravice po navedbah ministrstva naletele na močno oviro pri konceptualizaciji oz. začele "bitko sorazmernosti s pravico do varnosti".

Zato je ob današnjih dogodkih po oceni ministrstva največji izziv poiskati odgovor na vprašanje, kako potrebo po varnosti uravnotežiti z evropskimi vrednotami, ki v ospredje postavljajo svobodo ter varovanje človekovih pravic. "Svet ne sme podleči populistično privlačnim idejam, da bi na teroristično nasilje odgovorili z radikalizmom, večjim nadzorom in s postavljanjem novih, neprepustnih meja. Evropa mora proti temu nastopiti združeno in enotno ter prevzeti vodilno vlogo v svetu," so poudarili in dodali, da se "proti mračnjaštvu ne moremo boriti z zatekanjem k mračnjaštvu".

Prioriteta so sodbe sodišča za človekove pravice
Prva prioriteta ministrstva je dosledno izvrševanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, zaradi česar so se predstavniki ministrstva marca letos udeležili konference Sveta Evrope o izvajanju Evropske konvencije o človekovih pravicah ter učinkovitejšem izvrševanju sodb evropskega sodišča.

Ob robu konference je minister za pravosodje Goran Klemenčič pri generalnem sekretarju Sveta Evrope deponiral tudi listino o ratifikaciji protokola št. 16 h konvenciji o človekovih pravicah. Slovenija je prva članica Evropske unije, ki je protokol ratificirala.

Protokol bo, ko bo začel veljati, nacionalnim sodiščem oz. slovenskemu vrhovnemu in ustavnemu sodišču omogočil, da zaprosi evropsko sodišče za svetovalno in nezavezujoče mnenje že pred sprejemom odločitve, so še dodali na ministrstvu.

Terorizem napada svoboščine
Predsednica parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PS SE) Anne Brasseur je ob današnjem mednarodnem dnevu človekovih pravic opozorila, da človekovih pravic ne bi smeli "žrtvovati na oltarju boja proti terorizmu". V EU pa izpostavljajo pomen sprejetja dveh temeljnih mednarodnopravnih dokumentov na tem področju pred 50 leti.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Federica Mogherini pa je poudarila, da ta dokumenta ostajata podlaga za prizadevanja EU-ja na področju varovanja vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter sta pomemben mednarodni temelj za njihovo univerzalnost, nedeljivost in povezanost. Ob tem je zapisala, da so te pravice izpostavljene tudi v novem akcijskem načrtu o človekovih pravicah in demokraciji, ki ga je EU sprejel julija lani.

Evropska agencija za temeljne pravice (FRA) je poudarila, da kljub številnim spremembam v zadnjih 50 letih vrednote, na katerih temeljita oba dokumenta, ostajajo enake. "Danes se moramo spomniti, da so pravice in svoboščine, zapisane v teh dveh dokumentih pred 50 leti, danes enako pomembne, kot so bile tedaj. Opominjajo nas, da moramo nadaljevati prizadevanja za odprto in vključujočo družbo ter spoštovati in ščititi vse ljudi, da lahko živijo dostojanstveno," je v sporočilu za javnost še zapisal FRA.

Predsednica PS-ja SE-ja Brasseurjeva je tudi poudarila, da je bilo od ustanovitve SE-ja na področju človekovih pravic doseženo marsikaj. "A spoštovanje, varovanje in spodbujanje človekovih pravic ni le služba za polni delovni čas, je 24-urna dolžnost in odgovornost," je izpostavila in poudarila, da je eden izmed številnih izzivov boj proti terorizmu. Terorizem po njenih besedah okrutno napada vse naše svoboščine, zato moramo še bolj paziti, da v boju proti terorizmu ne žrtvujemo človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

"Skušnjava, da bi državljane umirili s sprejetjem ostrejših varnostnih ukrepov, je velika," je menila. "Človekovih pravic ne bi smeli "žrtvovati na oltarju boja proti terorizmu. Teroristi hočejo ravno to. Tega jim ne smemo dati," je še opozorila Brasseurjeva v sporočilu za javnost.