Že od prej so znani izračuni, da dvig splošne stopnje za dve točki in znižane za eno točko prinese v proračun okrog odstotek BDP-ja prihodkov na leto, oziroma okrog 350 milijonov evrov. Finančni minister je omenjal, da bi spodnjo stopnjo lahko zvišali le za pol točke, kar bi pomenilo, da bi v enem letu zbrali približno 300 milijonov evrov. Ker naj bi višji DDV uvedli s prvim majem, bi lahko letos računali na približno 200 milijonov.

Gotovo so očitki o zviševanju davka in posledično negativnega vpliva na poslovanje, zaposlenost in potrošnjo povsem upravičeni. Toda ne gre spregledati, da en izpad prihodkov zamenjuje z drugim prihodkom ter da je to edini mogoči hiter odziv in najmanj slab izmed vseh slabih možnosti, saj najmanj škoduje gospodarski aktivnosti.

DDV je davek na potrošnjo. Če bi ga zvišali z 22 na 24 odstotkov, bi bili gotovo država z visoko splošno stopnjo, po drugi strani pa še vedno država z zelo širokim naborom dobrin in storitev, ki so obdavčene z nižjo stopnjo DDV-ja. Kar 20 različnih skupin dobrin in storitev je obdavčenih po nižji stopnji. Tako rekoč vse, kar dovoljuje evropska direktiva (v angleškem jeziku). DDV pa je tudi najpomembnejši proračunski vir, saj od osmih milijard prilivov v proračun prinese kar tri milijarde evrov.

Zdenka Bakalar, Radio Slovenija