Informacijo o premoženjskopravnem zahtevku, ki ga je v imenu otroka žrtve in obtoženega vložil grosupeljski CSD, je te dni objavil Dnevnik. Po informacijah časopisa gre za nepremoženjsko škodo, posledice, ki jih bodo na otroku žrtve pustile nasilna smrt mame in povzročene bolečine zaradi smrti bližnjega.

Pomočnica v. d. direktorja grosupeljskega CSD-ja Simona Rihter pravi, da je v primerih, ko je center skrbnik otroka, ta dolžan ščititi njegove koristi in pravice tudi z vidika uveljavljanja morebitnih premoženjskopravnih zahtevkov v kazenskih postopkih, če presodi, da je z dejanjem otroku povzročena škoda ali da mu bo ta šele nastala. "V kazenskem postopku se premoženjskopravni zahtevki lahko uveljavljajo za škodo, ki je nastala z domnevnim storjenim kaznivim dejanjem, o čemer odloča sodišče," je dodala.

Glede višine premoženjskopravnega zahtevka pa je v splošnem pojasnila, da se ta določi na podlagi predvidene premoženjske in nepremoženjske škode, ki je in še bo nastala otroku. Pri nepremoženjski škodi gre lahko za stiske, travmatiziranost otroka, je poudarila.

V grosupeljskem CSD-ju so se s takšnim primerom srečali prvič, ob čemer Rihter poudarja, da mora center delovati tudi proaktivno, torej razmišljati, kaj je v največjo korist varovalcev, ne glede na to, ali so to otroci ali osebe, ki so postavljene pod skrbništvo.

Pomoč žrtvi

Država je dolžna pomagati žrtvam nasilja v družini, npr. z udeležbo v različnih programih psihosocialne pomoči, žrtvam pa mora nuditi tudi finančno pomoč, je za STA poudarila profesorica kazenskega prava na ljubljanski pravni fakulteti Katja Filipčič. "Ko je žrtev otrok, je ustrezno, da se vključi center za socialno delo in poskrbi za otrokove pravice, tudi za finančni vidik pomoči. Odškodninski zahtevek je ena od posledic kaznivega dejanja, ki ima lahko odvračevalni učinek na bodoče storilce kaznivega dejanja, čeprav to ni kazenska sankcija," je poudarila.

Po njenem mnenju je bila naša kazenska zakonodaja v zadnjih letih izboljšana tudi v delu, ki se nanaša na otroka, kadar je ta žrtev kaznivih dejanj. Otrok ima namreč v tovrstnih primerih pooblaščenca, ki v kazenskem postopku skrbi za njegove pravice oz. položaj, veliko pozornosti je bilo deležno tudi vprašanje zasliševanja, ki naj bi otroku povzročilo čim manj travmatičnih posledic.

"Pri tem je mišljeno, da razgovori potekajo v posebnih prostorih, da se lahko snemajo in da se pozneje v postopku tudi predvajajo, s ciljem, da otrok ni večkrat zaslišan in da ni zaslišan na glavni obravnavi. Izdeluje se tudi ocena ogroženosti otroka v vseh fazah postopka, od obravnave na policiji naprej," je navedla.

Hiša za otroke

Pred kratkim pa se je odprla tudi Hiša za otroke, ki je namenjena celostni obravnavi otrok, udeleženih v kazenskem postopku kot žrtve, priče ali storilci kaznivih dejanj. V Hiši za otroke naj bi potekala zaslišanja otrok s sodelovanjem pedagogov, psihologov, otroku naj bi nudili tudi pomoč strokovnjakov, predvsem psihologov. Filipčič je ob tem izrazila upanje, da bo Hiša za otroke dejansko zaživela. Od sodišča bo namreč odvisno, ali bo uporabilo to institucijo.

"To ne bo odvisno le od kazenskega sodišča, temveč tudi od sodišča, ki obravnava otroka v različnih civilnih postopkih. Sodnik mora biti tisti, ki odloči, da bo otrok zaslišan v Hiši za otroke, tako da je zdaj na sodnikih odločitev, v kakšni meri se bo izboljšal položaj otroka prek pomoči v tej hiši," je poudarila Filipčič.

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti informacij, koliko tovrstnih primerov odškodninskih zahtevkov so doslej vložili CSD-ji v imenu otrok žrtev, nimajo. Pri varuhu človekovih pravic pa podpirajo vsa ravnanja, ki so usmerjena v zaščito otrokovih pravic in koristi.

"Še posebej pri trpljenju otrok smo kot družba zavezani, da pokažemo največjo mero empatije in odločnosti. Zato pozdravljamo vsa ravnanja, ki so usmerjena v dejavno prizadevanje za zaščito otrokovih interesov," so zapisali v odgovoru.