Konference, ki ima zaradi kandidature Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta ZN-a letos poseben pomen za slovensko diplomacijo, se med drugim udeležujejo zunanji ministri z Zelenortskega otočja, Malavija, Ruande in Komorov, ki letos predsedujejo Afriški uniji.

Dhoihir Dhoulkamal, zunanji minister Zveze Komorov, otočja, ki trenutno predseduje Afriški uniji, je poudaril, da Afričani že danes trpijo za posledicami krize, za katero niso sami krivi. Celotna celina predstavlja le manjši del svetovnih izpustov toplogrednih plinov, so opozorili vsi sogovorci.

Zaradi trajajoče krize so se vsi sodelujoči strinjali, da morajo podnebne spremembe ostati pri vrhu svetovnih razprav.

Gostiteljica, slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon, je pri tem poudarila vlogo "vodne diplomacije", s katero bi lahko prek odgovornega in trajnostnega upravljanja vode, ki mora biti javna dobrina, omejevali napetosti in konflikte po svetu. Zaradi izzivov, ki jih pred nas postavljajo podnebne spremembe, smo vsi majhni in ranljivi, uspe pa nam lahko le, če bomo sodelovali kot partnerji, je ob začetku konference dejala Fajon.

Kerry: Najbolj ogrožene države so v Afriki

Nevarnosti podnebnih sprememb za varnost Afrike in sveta je v vnaprej posnetem videonagovoru poudaril tudi posebni odposlanec ameriškega predsednika Joeja Bidna za podnebje John Kerry. Po njegovih besedah je namreč 17 od 20 držav, ki jih najbolj ogrožajo podnebne spremembe, ravno v Afriki.

Neposredne posledice segrevanja ozračja so nedavno občutili tudi v Malaviju. Tamkajšnja zunanja ministrica Nancy Tembo je opisala izkušnjo njene države z uničujočim ciklonom Freddyjem, ki je odnesel več kot tisoč življenj in uničil javno infrastrukturo. Medtem ko so na jugu države divjale nevihte, pa se je sever spoprijemal s sušo.

Ruandski vodja diplomacije Vincent Biruta pa je povedal, da morajo biti kljub vsemu tudi afriške države same dejavne pri iskanju rešitev za ta svetovni izziv. Državljani te vzhodnoafriške države se po njegovih besedah že redno spopadajo s posledicami v obliki, neviht, plazov, suš, požarov. Dvig temperatur se odraža tudi v širjenju malarije v gorate predele države, kjer je prej ni bilo. Kot je dodal, se tudi bogatejše države posredno spoprijemajo s posledicami podnebnih sprememb, med drugim v obliki migracijskih tokov.

To vprašanje je izpostavil tudi zunanji minister Zelenortskih otokov Rui Alberto de Figueiredo Soares. Ob tem je dodal, da bo mednarodna skupnost morala poiskati nove finančne rešitve, s katerimi se bodo države, ki so na udaru podnebne krize, lažje spoprijemale s posledicami. Pri tem je omenil težavo javnega dolga, ki da predstavlja resno težavo za številne afriške države.

Slovenija je podprla resolucijo ZN-a

Fajon je poudarila, da je Slovenija podprla resolucijo, v kateri je Generalna skupščina ZN-a pozvala Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ), naj opredeli pravne obveznosti držav v povezavi s podnebnimi spremembami.

Malavijska ministrica Tembo je na vprašanje, ali Evropa posluša Afriko glede podnebne krize, temu pritrdila, a dodala, da dejanja štejejo več kot besede.

Udeležence je v uvodu prek videopovezave nagovorila tudi evropska komisarka za mednarodno partnerstvo Jutta Urpilainen, ki je poudarila pomen sodelovanja v boju proti podnebnim spremembam, ki je bistven za razvoj in stabilnost afriške celine.

Pirc Musar: Slovenija si bo prizadevala za podnebno varnost

Slovenija si bo v Varnostnem svetu ZN-a, če bo izvoljena, prizadevala za pospeševanje agende podnebne in okoljske varnosti, je na konferenci dejala predsednica Nataša Pirc Musar. Izrazila je upanje v okrepitev partnerstva in sodelovanja z afriškimi državami ter poudarila, da Afrika ni le celina prihodnosti, ampak tudi celina sedanjosti.

Nepravično je, da so afriške države med tistimi, ki najmanj prispevajo k podnebni krizi, vendar so kljub temu med najbolj podnebno ogroženimi, je na Brdu pri Kranju danes poudarila predsednica in spomnila, da se je v kratkem času, odkar je na položaju, sešla z več afriškimi voditelji, ki so z njo delili zaskrbljenost zaradi podnebnih sprememb.

Te so postale eden največjih izzivov našega časa, ki po njenih besedah ne ogroža le naše varnosti, temveč tudi naš način življenja, politični voditelji pa imajo dolžnost izboljšati razmere v svojih državah in skupaj obravnavati različne vidike podnebnih sprememb na mednarodni ravni. "Pomemben del teh prizadevanj pa je pravičnost," je poudarila.

Pri tem je pojasnila, da je treba okrepiti lokalno odpornost, za odziv na grožnje, ki so posledica podnebnih sprememb, pa je treba uporabiti znanje in izkušnje, vključno z najsodobnejšo tehnologijo. Potrebujemo tudi trdnejše zaveze za izvajanje ciljev pariškega sporazuma na svetovni ravni, je dejala in opozorila, da "podnebni cilj 1,5 stopinje Celzija hitro polzi iz našega dosega".

"Samo upamo lahko, da bomo z vključevanjem vseh delov naše družbe učinkoviti pri reševanju podnebne krize. Naši mladi od nas vse bolj zahtevajo ukrepanje. Imajo prav. Kajti kar koli bomo storili ali ne bomo storili zdaj, bo najbolj vplivalo prav nanje," je opozorila.

V svojih prizadevanjih za pospeševanje agende podnebne in okoljske varnosti se želi Slovenija osredotočiti tudi na področja, povezana z vzpostavljanjem in ohranjanjem miru, okoljskimi ukrepi in pravicami žensk.

Fajon glede slovenske kandidature previdno optimistična

Glede možnosti za uspeh kandidature je Fajon v izjavi novinarjem ob robu konference ponovila, da je previdno optimistična, a da si do zadnjega ne upa napovedovati izida. "Imamo veliko zavezništev, imamo veliko dobrih odzivov," je dejala glede iskanja podpore. "Do zadnjega dne bomo trdo delali, izkoriščamo vsak poziv, tudi slovenski politiki, opoziciji in gospodarstvenikom, vsem ambasadorjem Slovenije, da pomagajo, ker gre tu za nacionalni projekt."

Kot je dejala v nagovoru na konferenci, so posledice podnebnih sprememb svetovni izziv, razprave na konferenci Dan Afrike pa bodo obravnavale tudi vprašanja, kako se o tej temi pogovarjati v svetovnih večstranskih okvirih, kot sta Varnostni svet ZN-a ali podnebna konferenca COP28.

Ko govorimo o podnebni pravičnosti, bi morali po njenih besedah razmišljati in delovati hitreje ter uporabljati učinkovit model svetovnega podnebnega financiranja. Enako pomembni so lokalni ukrepi, ki upoštevajo sonaravne rešitve. V politike je treba vključiti ideje, potrebe in skrbi mladih, veliko odločneje pa bi morali v podnebne ukrepe vključiti vidik spola ter ženskam omogočiti polno sodelovanje v teh procesih, izkoristiti njihovo znanje ter njihovo odgovorno vlogo v družbi, je dejala.

Podnebne spremembe so po besedah ministrice tudi priložnost, da vzpostavimo nova ali obnovimo obstoječa partnerstva za zeleni prehod, razvoj novih tehnologij in novih rešitev.

Za Slovenijo kot majhno državo je ključnega pomena, da gradi partnerstva po vsem svetu, ključni vodili njene zunanje politike pa sta solidarnost in spoštovanje, je poudarila ministrica. V tem kontekstu je nastalo in se razvija ter poglablja tudi partnerstvo z Afriko.

Konferenca je, kot je dejala v izjavi novinarjem, priložnost, da kolegi iz Afrike spoznajo Slovenijo kot zeleno državo, pa tudi zanesljivo partnerico, ki ji je mar za različne dele sveta, za revščino, za energetsko, prehrambno varnost in podnebne izzive.

Geopolitična slika sveta se spreminja

Fajon je poudarila je, da se mora, v času, ko na evropski celini že dlje kot leto divja ruska agresija v Ukrajini in se spreminja geopolitična slika sveta, Slovenija odpirati v svet in iskati svoja zavezništva.

V pogovorih in srečanjih v okviru iskanja podpore kandidaturi se skuša Slovenija približati vsem državam, ki imajo enake interese in cilje, marsikatera pa ima tudi svoje težave in poglede, je dejala. Pri tem je poudarila, da pogovore izkoristi tudi za to, da predstavi pogled Slovenije. "Če se nam zdi, da gre za grobe kršitve človekovih pravic, za vmešavanje v svobodo medijev, v demokracijo. Pomembno je, da si iskreno povemo, če nas kaj zmoti, ker sicer ne moremo sklepati zavezništev," je poudarila.

Klakočar Zupančič: Preprašati je treba sistem, ki postavlja dobiček nad vse

Predsednica parlamenta Urška Klakočar Zupančič je v nagovoru na konferenci dejala, da se nobena država sama ne more spopasti s podnebnimi spremembami. Ob tem je izrazila stališče, da nas želja po omejitvi posledic globalnega segrevanja vodi k prevpraševanju sistema, ki postavlja dobiček peščice pred blaginjo ljudi in okolja. Kot je sporočila, se svet zaradi podnebnih sprememb spopada z izgubo biološke raznovrstnosti.

Ob tej priložnosti je citirala britanskega biologa in televizijskega voditelja Davida Attenborougha, ki je o podnebnih spremembah dejal, da je "morda najhujša ovira, s katero se soočamo, abstraktna sila, ki bi ji lahko rekli partikularni interesi".

"Nobena država se sama ne more spopasti s podnebnimi spremembami," je poudarila predsednica DZ-ja in ob tem izrazila zadovoljstvo, da to vprašanje odpira tudi Interparlamentarna unija, ki združuje parlamente suverenih držav z vsega sveta.

Mednarodna konferenca Dan Afrike bo na Brdu pri Kranju potekala še v petek. Že tradicionalna konferenca ima letos poseben pomen za slovensko diplomacijo, saj bo potekala nekaj tednov pred glasovanjem v ZN-u, ki bo odločilo, ali bo Slovenija v obdobju 2024–25 nestalna članica Varnostnega sveta ZN-a.

Predsednica DZ-ja je bila v okviru tega glasovanja pred nekaj tedni na obisku v Ruandi in Ugandi. Med potovanjem po vzhodni Afriki je odprla tudi vprašanje varstva okolja. Med nagovorom je izpostavila podvige teh dveh držav in DR Kongo, ki so s svojimi dejavnostmi uspešno zaščitile gorske gorile. To je po besedah Klakočar Zupančič le ena izmed lekcij, ki jo imajo te države za preostali svet.

Znaki podpore Sloveniji za kandidaturo v VS-ju ZN-a

Komori načelno podpirajo kandidaturo Slovenije za nestalno članstvo v Varnostnem svetu Združenih narodov, je ob robu 12. mednarodne konference Dan Afrike na Brdu pri Kranju za STA dejal zunanji minister otočja, ki predseduje Afriški uniji, Dhoulkamal.

Jasnejša v podpori Sloveniji pa je bila malavijska zunanja ministrica Tembo. Ministrica te vzhodnoafriške države je za STA obrazložila podporo, rekoč, da Slovenija in Malavi delita iste vrednote, verjameta v mir in dialog ter v to, da so podnebne spremembe varnostno vprašanje.
Tembo je na dopoldanskem panelu poudarila nedavno izkušnjo svoje države z uničujočim ciklonom Freddyjem, na vprašanje o tem, ali Evropa posluša Afriko glede teh tematik, je odgovorila pritrdilno, a dodala, da dejanja štejejo več kot besede.

Glede današnjega dogodka je po razpravi dejala, da bi bilo iluzorno pričakovati, da posamezna konferenca lahko naredi razliko na tem področju, a poudarila, da se s takšnimi srečanji ustvarja dodaten pritisk na odločevalce.

Minister Dhoulkamal je prav tako poudaril, da je vsak tak pogovor pomemben, saj da so podnebne spremembe zadeva, ki se dotika vseh ljudi. Tudi zato lahko najdemo rešitve zgolj skupaj.

Tako kot že na razpravi je ponovil stališče, da Afrika s svojimi relativno majhnimi izpusti toplogrednih plinov ni kriva za podnebno krizo. V tem kontekstu je poudaril, da slišijo pozive iz tujine, naj se razvijajo, hkrati pa skrbijo za podnebje. A kot je poudaril, za to potrebujejo finančna sredstva in tehnologijo, ki pa so pogosto nedostopni za afriške države.

Bo Afrika odločila med Slovenijo in Belorusijo?

Mednarodna konferenca Dan Afrike bo na Brdu pri Kranju potekala danes in v petek. Že tradicionalna konferenca ima letos poseben pomen za slovensko diplomacijo, saj bo potekala nekaj tednov pred glasovanjem v ZN-u, ki bo odločilo, ali bo Slovenija v obdobju 2024–25 nestalna članica Varnostnega sveta ZN-a.

Ravno v Afriki se v zadnjem obdobju bije boj za glasove med Slovenijo in Belorusijo, na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve pa so vprašanje podnebnih sprememb označili za eno glavnih tematik, ki jih afriške države želijo poudarjati v Združenih narodih.

Konference se po podatkih zunanjega ministrstva udeležuje približno 300 odločevalcev in strokovnjakov iz Slovenije, Evrope, Afrike in nekaterih drugih delov sveta.