Nesporno pa ostaja dejstvo, da obnovitvenih del ne bo vedno možno vedno organizirati v treh izmenah. Dars
Z gotovostjo pa lahko zatrdimo, da na nobenem od delovišč delo ne poteka zgolj osem ur.
Dejstvo je, da slovenske avtoceste niso bile projektirane in grajene za tako količino prometa, kot se danes odvija po njih, tudi zato prihaja in bo tudi v prihodnje prihajalo do poškodb na njih.
Zavedamo pa se, da bo verjetno potreben določen čas, da bodo vozniki, predvsem slovenski, ki tega pravila do sedaj niso bili vajeni, začeli pravilo »zadrge« uporabljati. Pri tem bo seveda ključno tudi to, da bodo vozniki že pred samo zožitvijo ustrezno prilagodili hitrost, ki bo dopuščala učinkovito delovanje »zadrge«.
Zakaj dela na slovenskih avtocestah še vedno ne potekajo 24 ur na dan? Na Darsu pojasnjujejo, da glede tega obstajajo omejitve. Ponoči naj ne bi bilo mogoče "kakovostno polagati zaključnih slojev asfalta, prav tako po betoniranju konstrukcij ni mogoče nadaljevati del, dokler beton ne doseže zahtevane trdnosti." Nesporno pa ostaja dejstvo, da obnovitvenih del ne bo vedno mogoče organizirati v treh izmenah.
Ponoči potrebno upoštevati tudi omejitve zaradi hrupa
Ponoči naj bi bilo tudi težje zagotoviti varnost "tako delavcev kot ostalih udeležencev v prometu, omejitve pa so tudi pri izvajanju nočnega dela v bližini naselij," saj morajo upoštevati raven hrupa. Zaradi tega so na zahtevo prometnega ministra Patricka Vlačiča skupaj z DDC-jem in gradbeno fakulteto pripravili akcijski načrt optimizacije obnovitvenih del. Vseeno pa poudarjajo, da ostaja nesporno dejstvo, da dela ne bodo vedno mogoča v treh izmenah.
Ponekod tudi troizmensko delo, nikjer zgolj 8 ur
Sicer pa morajo po razpisni dokumentaciji vsa obnovitvena dela izvajalci izvajati vse dni v tednu v svetlem, tam, kjer se da, pa dela izvajajo tudi ponoči. Letos so tako v treh izmenah nadgrajevali "elektro-strojno opremo v predorih Golo rebro in Pletovarje, določene faze pa tudi pri nekaterih drugih obnovitvenih delih, npr. na viaduktu Tržiška Bistrica."
"Z gotovostjo pa lahko zatrdimo, da na nobenem delovišču delo ne poteka zgolj osem ur. Število delavcev izvajalci prilagajajo posameznim fazam del, saj hitrost poteka dela ni odvisna zgolj od števila delavcev na delovišču, ampak tudi od številnih drugih faktorjev."
Promet po uvedbi vinjet večji za petino
Prav tako na Darsu dodajajo, da se je v zadnjih letih, še posebej pa po uvedbi vinjet promet na posameznih odsekih povečal tudi za petino, zaradi večjih obremenitev pa bodo potrebe po obnovitvenih delih še naraščale. (Podatki o štetju prometa so na voljo tukaj.)
"Dejstvo je, da slovenske avtoceste niso bile projektirane in grajene za tako količino prometa, kot se danes odvija po njih, tudi zato prihaja in bo tudi v prihodnje prihajalo do poškodb na njih," pojasnjujejo.
Predpisi ne omogočajo znakov za zadrgo
Sicer pa nastanejo na zožanjih v Sloveniji dolge kolone tudi zaradi neupoštevanja pravila zadrge. Dars smo zato tudi povprašali, zakaj ne uredijo ustrezne signalizacije, da bi se objestni vozniki lahko primerno razvrščali.
PRAVILO ZADRGE
(za vse nepoučene voznike)
narekuje, da ob zožitvi vsak voznik spusti predse vozilo z drugega voznega pasu. Za največjo pretočnost prometa morajo vozniki peljati do zapore in se šele tam vključiti na drug pas. Na slednjem morajo vozniki med seboj pustiti dovolj veliko razdaljo, da omogočijo vključitev po enega vozila z drugega pasu.
Kot so pojasnili, sami nimajo podlage, "da bi na avtocesti postavil znake za zadrgo, saj tega predpisi ne omogočajo oziroma ne dovoljujejo," je pa z njihove strani bila že "večkrat podana pobuda, da se to uredi z ustreznimi predpisi, kar bo omogočalo postavitev prometne signalizacije, ki bo voznikom narekovala združevanje v eno kolono po principu zadrge."
Postavitev prometne signalizacije in zapor na avtocestah urejata najmanj dva pravilnika:
Pravilnik o prometni signalizaciji in opremi na javnih cestah in
Pravilnik o načinu označevanja in zavarovanja del na javnih cestah in ovir v cestnem prometu.
Pravilniki zadrge na avtocesti ne predvidevajo.
Vozniki bi morali že pred zožitvijo znižati hitrost
"Zavedamo pa se, da bo verjetno potreben določen čas, da bodo vozniki, predvsem slovenski, ki tega pravila do sedaj niso bili vajeni, začeli pravilo »zadrge« uporabljati. Pri tem bo seveda ključno tudi to, da bodo vozniki že pred samo zožitvijo ustrezno prilagodili hitrost, ki bo dopuščala učinkovito delovanje »zadrge«."
Glede reševanja zastojev smo se pozanimali tudi na Generalni policijski upravi, kjer pa nam niso sporočili ničesar konkretnega, med drugim tudi sledeče:
"sporočamo vam, da na vseh preusmeritvah prometa na avtocestnih odsekih prihaja do zastojev, ki so posledica zgostitve prometa pred oviro. Pred tem vozniki vozijo z bistveno večjo hitrostjo, zato se ob zmanjšanju hitrosti gostota prometa poveča. Prav tako se promet znatno zgosti pri preusmeritvi iz dveh prometnih tokov v enega. ...
Policisti opravljajo nadzore prometa pred preusmeritvami oziroma zaporami in tudi zoper kršitelje ukrepajo."
Nesporno pa ostaja dejstvo, da obnovitvenih del ne bo vedno možno vedno organizirati v treh izmenah. Dars
Z gotovostjo pa lahko zatrdimo, da na nobenem od delovišč delo ne poteka zgolj osem ur.
Dejstvo je, da slovenske avtoceste niso bile projektirane in grajene za tako količino prometa, kot se danes odvija po njih, tudi zato prihaja in bo tudi v prihodnje prihajalo do poškodb na njih.
Zavedamo pa se, da bo verjetno potreben določen čas, da bodo vozniki, predvsem slovenski, ki tega pravila do sedaj niso bili vajeni, začeli pravilo »zadrge« uporabljati. Pri tem bo seveda ključno tudi to, da bodo vozniki že pred samo zožitvijo ustrezno prilagodili hitrost, ki bo dopuščala učinkovito delovanje »zadrge«.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje