Kot je povedala Vesna Melanšek, vodja Centra za avtizem, je še pred nekaj leti veljajo, da v Sloveniji avtizma ni toliko, danes pa se soočamo s enim avtistom na 100 prebivalcev. Ker je bila pred leti na področju avtizma velika praznina, hkrati pa je obstajala potreba po podpori staršev in oseb z avtizmom, se je Melanškova odločila ustanoviti Center za avtizem.

Opozorila je, da danes še vedno nimamo razvitih storitev za avtiste, tudi v šoli avtisti ne dobijo zadosti podpore, še vedno obstajajo stigme o tem. Ker je avtizem stanje, ki človeka spremlja celo življenje, starši avtistov pogrešajo predvsem neko nacionalno strategijo vključevanja odraslih avtistov v družbo, njihovo zaposlovanje in oblikovanje programov, v katere bi se avtisti vključili, ko starši zanje ne bi več mogli skrbeti.

V času od nastanka centra leta 2005, je napredek viden, je dejala Melanškova, saj se je izboljšalo prepoznavanje avtizma, ni več apriori zanikanja, da gre za motnje v vedenju ali slabo vzgojo. V centru si tako prizavedajo prinašati nove prakse v Slovenijo in razvijanje projektov naprej.

Center danes nudi številne storitve in dejavnosti. Med drugim diagnostiko avtizma, svetovanje prek telefona ali individualno, storitve za posameznike z motnjo avtističnega spektra preko številnih delavnic, tečajev, taborov in storitve za starše, kjer se starši lahko naučijo, kako svojega otroka naučiti komunikacije. Za diagnosticiranje uporabljajo različne inštrumente, za katere imajo usposobljene strokovnjake z ustreznimi licencami. Poleg tega so vključeni v številne programe namenjene osebam z avtizmom in njihovim staršem.

Kdo vse se lahko obrne na center?
Na center se lahko obrnejo starši, ki sumijo, da ima njihov otrok avtizem, ali starši otrok, ki že imajo diagnosticiran avtizem. Poleg tega se na center obračajo tudi zaposleni v šolah in vrtcih.

Osebe z avtizmom največ podpore dobijo v vrtcu ali šoli, potem pa se ta podpora konča. Zato so se v centru začeli ukvarjati tudi z zaposlovanjem odraslih oseb. Ker so avtisti tudi diplomanti različnih smeri, ki pa niso razvijali socialnih veščin, in so zato popolnoma nesamostojni, bodo skušali v centru ljudem najprej razviti socialne veščine in jih pripraviti na pogovore o zaposlitvi, da bodo potem lahko konkurirali na trgu dela.

Diagnosticiranje avtizma ni konec sveta
Melanškova ob tem še poudarja, da starši otroka, ki mu diagnosticirajo avtizem, tega ne dojamejo kot konec sveta. Res je, da človek najverjetneje nikoli ne bo mogel popolnoma samostojno zaživeti, se pa lahko kljub temu normalno izobražuje, ima polno življenje, potuje, se uči tujega jezika ...

Ana Mušič
ana.music@rtvslo.si