Po zakonu so mladi do dopolnjenega 26. leta starosti, ki se še šolajo, upravičeni do zavarovanja po starših. Foto: MMC RTV SLO/Ana Svenšek
Po zakonu so mladi do dopolnjenega 26. leta starosti, ki se še šolajo, upravičeni do zavarovanja po starših. Foto: MMC RTV SLO/Ana Svenšek
Šolarke
Po podatkih ZZZS približno promil prebivalstva v Sloveniji nima urejenega obveznega zdravstvenega zavarovanja več kot eno leto. Foto: BoBo

Po zakonu so mladi do dopolnjenega 26. leta starosti, ki se še šolajo, upravičeni do zavarovanja po starših. Zato morajo dijaki in študentje, ki so dopolnili 18 let in so mlajši od 26 let, ob začetku novega šolskega leta dokazati, da se šolajo. To storijo tako, da potrdilo o šolanju predložijo zavezancu za prijavo (na primer delodajalcu starša, preko katerega so vključeni v obvezno zdravstveno zavarovanje), pojasnjujejo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Obvezno zdravstveno zavarovanje bo veljalo za čas, ki je naveden v potrdilu o šolanju oz. dokler ima oseba status šolajoče se osebe, vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti. Nato pa je treba za ureditev obveznega zdravstvenega zavarovanja predložiti novo potrdilo o šolanju, kar naj storijo čim prej, svetujejo na ZZZS-ju. Skrajni rok za oddajo je 30 dni po izteku potrdila o šolanju. Če tega dijak ali študent ne stori, bo v zdravstvu obravan kot samoplačnik.

Kaj pa po 26. letu?
Tisti, ki so končali šolanje oz. izgubili status študenta ali so starejši od 26 let, pa ne izpolnjuje več pogojev za zavarovanje kot družinski član. Taki se morajo drugače prijaviti v zavarovanje, najpogosteje se lahko prijavijo kot občani, vendar le, če niso v delovnem razmerju ali nimajo statusa samostojnega podjetnika posameznika.

Dopolnilno zdravstveno zavarovanje
Ker pa obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije vseh stroškov zdravljenja v celoti, komercialne zdravstvene zavarovalnice opozarjajo tudi na pomen urejenega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Na Vzajemni ob tem zavarovance opominjajo, da če oseba ne sklene zavarovanja v roku enega meseca od dne, ko postane zavezanec za plačevanje premije, na primer po prekinjenem ali zaključenem šolanju oz. z začetkom redne zaposlitve, zakon določa trimesečno čakalno dobo.

To pomeni, da bo zavarovanec tri mesece od sklenitve zavarovanja ob obisku zdravnika še vedno sam kril delež stroškov zdravstvenih storitev, ki bi bili sicer pokriti iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Te čakalne dobe pa ni, če oseba sklene zavarovanje v roku enega meseca od dne, ko postane zavezanec za plačevanje premije.