Kot so objavili na spletni strani Društva novinarjev Slovenija (DNS), je ministrstvo za kulturo za podpis aneksa predvidelo 15-dnevni rok od prejema dopisa, ki so ga poslali 30. junija. "Mediji naj bi kljub zmanjšanju sredstev projekte izvedli v predvidenem času in v celoti, o izplačilu preostalih sredstev naj bi ministrstvo odločalo po rebalansu proračuna. Predmet javnega razpisa je bilo sofinanciranje ustvarjanja programskih vsebin tiskanih medijev, elektronskih publikacij, radijskih programov posebnega pomena, televizijskih programov posebnega pomena in študentskih programov posebnega pomena," so povzeli v DNS-ju.

Izdajatelji medijev so se na društvo obrnili, ker so se znašli v veliki dilemi, ali aneks podpisati ali ne in ali podpis pomeni, da se odpovedujejo preostanku sredstev iz že podpisanih pogodb. Spraševali so se tudi, kakšne so njihove pravne možnosti, če se odločijo, da aneksa ne podpišejo. Zato so v DNS-ju pridobili pravno mnenje Odvetniške pisarne Zakonjšek, ki je izdajateljem medijev lahko v pomoč pri odločitvi za ali proti podpisu aneksa.

Odvetnica svetuje, da se izdajatelji z ministrstvom pogajajo, saj za enostransko vsiljevanje aneksa ni podlage. Če mediji aneksa ne podpišejo, se lahko pogajajo o upravičenosti do celotnega pogodbenega zneska na podlagi veljavne sklenjene pogodbe. Neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti pa lahko izpodbijajo na sodišču oziroma tudi v sodnem postopku dosežejo ugodnejšo kompromisno rešitev. Če se izdajatelj odloči za podpis aneksa, na podlagi zahtevka prejme 30 odstotkov sredstev, nima pa več pravne podlage za dodatne zahtevke in je za preostala sredstva prepuščen dobri volji ministrstva, so pravno mnenje povzeli v društvu.

30-odstotno financiranje, 100-odstotna izvedba

Ob tem so v DNS-ju skrajno kritični do potez ministrstva, ki je zaradi znižanja proračunskih sredstev izdajateljem medijev vzelo kar 70 odstotkov sredstev, pričakuje pa izvedbo projekta v celoti.

"Po naših informacijah so številni izdajatelji anekse že podpisali, saj nimajo ne finančnih zmožnosti ne energije za pogajanja ali vlaganje tožb proti državi. Nekateri mediji, posebej programi posebnega pomena, ki iz medijskega sklada prejmejo višja sredstva, so za izvedbo projektov, ki jih mora medij financirati sam vnaprej, vzeli posojila, zato so zdaj prisiljeni od države vzeti vse, kar jim ponuja," so opomnili.

Spomnili so na finančni položaj Radia Študent, Zavoda Časoris, medijev posebnega pomena in drugih medijev, ki so v večji meri odvisni od subvencije ministrstva. Zahtevo za izpolnitev pogodbenih obveznosti do medijev v celoti so v DNS-ju naslovili na ministrstvo in jo izrazili tudi na seji odbora za kulturo, a zanjo ni bilo posluha, so še zapisali.