Pogajalci so se strinjali pri štirih od petih stavkovnih zahtev, a so pogajanja vseeno zastala zaradi vztrajanja vlade pri odpovedi kolektivne pogodbe. Če danes dogovora ne bo, sledi radikalna stavka.

Pogajanja, ki so se začela v ponedeljek ob 14. uri, so se po 11 urah končala brez dogovora, danes ob 15.00 pa bodo sindikati in vlada ponovno poskušali zbližati stališča - tokrat z večjimi pooblastili in razširjeno sestavo vladine pogajalske skupine, zagotavlja generalna sekretarka vlade Helena Kamnar: "Prišli bomo s človekom, ki ima velika pooblastila." Ni pa želela razkriti, ali bo to ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs ali celo sam predsednik vlade Borut Pahor.

Več bo znano po današnjih pogajanjih, je pa sekretarka vseeno razkrila, da se jim je uspelo dogovoriti o štirih od petih stavkovnih zahtev, točka razhajanja pa je povezana s kolektivno pogodbo in z njenimi dopolnili. Po besedah vodje stavkovnega odbora Dušana Miščevića se bo stavka danesi nadaljevala z enako intenzivnostjo, če pa dogovora ne bodo dosegli, bomo v sredo priča "odločilni akciji", radikalizaciji stavke, saj da imajo "dovolj tega heca". Dejal je še, da element, glede katerega se jim še ni uspelo uskladiti, ne prinaša nobenih javnofinančnih posledic, zato so bili zelo presenečeni, ker vlada sporazuma ni želela podpisala.

Policisti imajo ločene zahteve
Kot je povedal sekretar Sindikata policistov Slovenije Borut Jakopin, ni nujno, da bi ob morebitnem današnjem dogovoru stavko zamrznili tudi policisti, saj ti zahtevajo tudi ureditev obveznega in dodatnega pokojninskega zavarovanja, ureditev statusa prekrškovnih organov, pa tudi ureditev statusa policistov, ki sodelujejo v podobnih akcijah kot posebna policijska enota. "Do jutri smo pripravljeni držati stavko v enakem obsego kot doslej, če pa se bo tako neresno početje vlade nadaljevalo, bomo 100-odstotno zaostrovali," je dejal sekretar.

Jabolko spora: odpoved kolektivne pogodbe?
Tretja četrtina izplačila odprave plačnih nesorazmerij ni več predmet pogajanj, saj sindikati dolg obravnavajo kot izvršeno dejstvo, kot dolg države, ki ga lahko zaposleni v skrajnem primeru izterjajo prek individualnih tožb. Po drugi strani vlada računa na tožbo na sodišču, prek katere izpodbija 50. člen kolektivne pogodbe, ki tako izplačilo omogoča, saj bi izplačilo odprave plačnih nesorazmerij radi opravili, ko bo slovenska gospodarska rast dosegla tri odstotke. Pri tem se vlada sklicuje na obligacijski zakonik, ki govori o možnosti odstopa od zavez iz pogodbe zaradi bistveno spremenjenih okoliščin.

Pogajalci obeh strani so bili precej skrivnostni in niso razkrili podrobnosti o sporni točki. Neuradno smo pa izvedeli, da gre sindikatom še najbolj v nos vladna namera, da bi ob vsem tem odpovedala še kolektivno pogodbo in vse panožne kolektivne pogodbe. S tem naj bi se odprlo kup novih vprašanj in nedoločenosti: denar za odpravo plačnih nesorazmerij naj bi vlada tako dobila s pomočjo krčenj preostalih pravic v pogodbah, ki so rezultat šestletnih pogajanj, je bila ogorčena ena izmed sindikalistk.

Kramarjeva brez mandata za dogovore z javnofinančnimi posledicami
Premier Borut Pahor še pred pogajanji vladnim pogajalcem ni dal mandata za dogovore z javnofinančnimi posledicami. Vodja stavkovnega odbora Dušan Miščević pa je tik pred začetkom pogajanj dejal, "da o takih navodilih nič ne ve", sicer ga na pogajanja sploh ne bi bilo. Srčno si želi, da bi našli izhod iz zagate, tako da bi lahko stavko zamrznili. Poudaril je, da stavka ni v interesu nikogar in da jo je izzvala vlada s svojim trdim vztrajanjem pri svojih stališčih.

Posedi: Imamo tudi težave, ki niso finančne narave
Vodja sindikatov Janez Posedi pa je pred srečanjem dejal: "Za zamrznitev stavke mora danes priti do nekega, vsaj delnega dogovora, ki bi nam omogočil, da se vrnemo na raven socialnega dialoga, kot smo ga imeli lani jeseni. Na mizi je veliko stvari, ampak dokler vlada ne dokaže, da ima interes za intenzivna pogajanja, neke skupne rešitve, je verjetno težko razmišljati o zamrznitvi."

O tem, da vladna pogajalska skupina nima mandata za kompromise, ki bi imeli javnofinančne posledice, pa Posedi pravi: "To ne pomeni nič kaj dosti, ker imamo mi tudi take probleme, ki niso finančne narave."

Za škodo odgovorna vlada ali sindikati?
Janez Posedi je glede gospodarske škode, nastale zaradi stavke, s prstom pokazal na državo: "Odgovorna je vlada Republike Slovenije, ki je ves čas zatrjevala, da te škode ne bo." Po besedah Miščevića so na nastanek škode opozarjali, vendar naj bi država stavko najprej izprovocirala, potem pa še trdila, da so strahovi o morebitni škodi ob tem odveč. Zatrdil je še, da če je na vladni strani nastal nov premislek in če so dojeli, da je le v dialogu ustrezno najti rešitve, potem kot večni optimist želi verjeti, da bodo našli rešitev.

S stavko zažugale tudi zobozdravstvene asistentke
12. oktobra grozi tudi stavka zobozdravstvenih asistentk v Ljubljani in Mariboru, ki jih moti, da njihovo delovno mesto še ni sistemizirano.