"Če oče in mati izhajata iz različnih kultur, ima vsaka kultura svoje obrede in prav je, da otrok spozna obe. Pri otrocih iz mešanih zakonov raste dvojna zvestoba. Po eni strani so zvesti enemu narodu, eni kulturi, po drugi pa živijo v drugi kulturi in čutijo, da morajo biti zvesti tudi tej," je v oddaji NaGlas! TV Slovenija dejal Milivojević, med drugim tudi soavtor priročnika Mala knjiga za velike starše.

Psihoterapevt Zoran Milivojević je znan predvsem po tezi, da je treba ločiti zaljubljanje od ljubezni, a je tokrat v oddaji NaGlas! spregovoril predvsem o vzgoji otrok v večkulturnih družinah. Dr. Milivojević iz Novega Sada v Slovenijo prihaja že 30 let. Je strokovnjak za transakcijsko analizo, ki ljudem pomaga razumeti čustva, medsebojne odnose in predvsem bistvo ljubezni. Je avtor številnih knjig, med njimi tudi v Sloveniji priljubljene Formule ljubezni.

Dr. Zoran Milivojević, so prazniki poseben izziv za večnarodnostne, mešane družine?
Ne vem, ali je to izziv. Vsekakor je bogastvo. Otrok v mešani družini uživa prednosti dveh kultur. Če ima ena kultura svoje praznike in druga svoje, je to dvojna korist za družino in otroke. Ti obredi, ki jih družine negujejo, dajejo družini trdnost. To je družbena funkcija obredov. Zato rečemo obred, red. Takrat se družinski člani zberejo. Dvojni obredi krepijo družino.

Kaj bi glede ohranjanja običajev in jezika svetovali staršem?
Vsekakor je treba običaje ohranjati. V družini so navadno otroci. Če oče in mati izhajata iz različnih kultur, ima vsaka kultura svoje obrede in prav je, da otrok spozna obe kulturi. Pri otrocih iz mešanih zakonov raste dvojna zvestoba. Po eni strani so zvesti enemu narodu, eni kulturi, po drugi pa živijo v drugi kulturi in čutijo, da morajo biti zvesti tudi tej. Prav je razvijati oboje. To je pomembno, tudi ko gre za jezik. Teorij je več. Po nekaterih je najpomembneje znati materni jezik. Otrok naj torej spregovori v enem jeziku. Šele potem se začne učiti drugega. Če je sprva zaprt v družini, je verjetno prva izbira materni jezik, okrog tretjega leta pa se začne učiti drugega. Mnenja so različna. Pri vzporednem učenju se zgodi, da otrok meša oba jezika, kar pogosto ni dobro.

V katerem jeziku naj se starši priseljenci pogovarjajo z otroki? V svojem maternem ali slovenskem?
Tudi tu so mnenja različna. Obstajajo primeri, da se otrok z enim izmed staršev pogovarja v enem jeziku, z drugim pa v drugem, da bi se naučil tudi tega. Mogoče je oboje. Najslabše je, kadar starši ne znajo dobro slovensko in se zato počutijo manjvredne. Nočejo, da bi se tako počutil tudi otrok, zato otroka učijo slabše različice slovenščine, nepravilne. Otrok se napačno nauči in to je težko popraviti.

To je značilno predvsem za družine z nižjim družbenim položajem. Zakaj? Zakaj se otroci počutijo manjvredne, če s starši zunaj govorijo bosansko, srbsko ali hrvaško?
Otroci imajo naravno potrebo po pripadnosti. Nočejo biti drugačni. Otroke doma sprejemajo. Ko pridejo ven, prav tako pričakujejo, da jih bodo sprejemali. Celo slovenski otroci so zunaj presenečeni, da jih odrasli niti ne opazijo. Če starši govorijo drug jezik, se počutijo zaznamovane, drugačne. Začnejo se sramovati. Starše silijo govoriti slovensko, da ne bi bili drugačni. To je povsem normalno razvojno obdobje. Starši morajo razumeti, da otrok ni nesramen, temveč da mu je nerodno. Otrok misli, da bodo imeli drugi o njih zaradi jezika slabo mnenje.

Kako otrokom razložiti, da je večkulturnost dobra? Da je to nekaj, na kar so lahko ponosni, in ne nekaj, česar bi se sramovali?
Otroci razmišljajo konkretno. Najbolje je, da otrok obišče sorodnike v svoji drugi domovini. Tako vidi, da so ljudje, ki tam živijo in govorijo drug jezik, prav tako dobri, da ga sprejemajo, da je zanimiv in ljubljen. Šele takrat razume. Abstraktno prepričevanje, da mu bo nekaj koristilo, mu nič ne pomeni, ker živi v okolju, kjer govorijo slovensko.

Bi moral svoje opraviti tudi šolski sistem v Sloveniji?
Vsekakor, mislim pa, da sistem dovolj poudarja strpnost do manjšin, tudi do jezikov. V Slovenijo prihajam že trideset let. Slovence doživljam kot zelo strpne, saj zaradi svoje srbščine nikoli nisem imel neprijetnosti. Slovensko razumem in znam malo tudi govoriti. Nikoli ni bilo neprijetno, okoliščine pa so bile različne.

V Sloveniji je priljubljena vaša knjiga Formule ljubezni. Imate formulo ljubezni za leto 2016?
Ljubezen je klasična. Formula je zato enaka kot za leto 2015 ali 2014 in tako naprej. Moje osnovno sporočilo ljudem je, da moramo razlikovati med ljubeznijo in zaljubljenostjo, ki ni prva stopnja ljubezni. Da bi laže izbirali partnerje, tako utrdili družino in bi srečno živeli.