Predlog za glasovanje o odložilnem vetu je v državni svet vložila Interesna skupina lokalnih interesov. Predlagatelji so prepričani, da bo moral zakon, ker gre za enega izmed ključnih infrastrukturnih projektov, vključiti tehtne in premišljene rešitve.

Tega pa obstoječi zakon po menju predlagateljev ne vsebuje, saj je komisija državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj že med sprejemanjem zakona opozarjala, da nujen postopek ni zagotovil zadostnega časa za razrešitev vseh odprtih vprašanj in dilem ter posledično odpravo vseh pomanjkljivosti.

V razpravi so svetniki izpostavili, da je v zakonu preveč neznank, zlasti z vidika financiranja, saj je v proračunu za projekt predvidenih 200 milijonov sredstev, drugi viri financiranja pa so za zdaj še negotovo dejstvo. Svetniki so tudi prepričani, da bi Slovenija drugi tir lahko gradila sama.

"Drugi tir bi morali graditi sami"
Svetnik Drago Ščernjavič je v razpravi dejal, da državljanom sploh ni bila dana možnost sodelovanja. Koprski župan Boris Popovič pa je izpostavil, da smo suverena država, ki je sposobna zgraditi povezavo. Ne poznam države, ki bi za 27 kilometrov nekega infrastrukturnega projekta za pomoč prosila sosednjo državo, je opozoril.

Svetnike je nagovoril infrastrukturni minister Peter Gašperšič in poudaril, da si projekta verjetno želijo vsi, začetek njegovega izvajanja pa bo omogočil ta zakon. Pojasnil je, da bo imelo z drugim tirom koristi tako slovensko gospodarstvo kot tudi gospodarstva zalednih držav, ki so povezana s pristaniščem Koper in predstavljajo 70 odstotkov pretovora v koprski luki.

Dragonja: Projekt bodo plačali uporabniki
Gašperšič je ponovil, da je finančna konstrukcija sestavljena iz treh virov financiranja, in sicer kapitalskih vložkov, evropskih sredstev ter posojila Evropske investicijske banke z garancijo Evropskega sklada za strateške investicije. "Brez ironije lahko tudi povem, da na začetku mandata sam nisem napovedoval gradnje drugega tira, a verjamem v projekt in v to, kar delamo, in prepričan sem, da nam bo uspelo," je dejal minister in svetnike pozval k podpori zakonu.

V imenu podjetja 2TDK se je seje udeležil Metod Dragonja in izpostavil, da predlagatelji veta med razlogi zanj navajajo, da bi morala Slovenija sama z dodatnim zadolževanjem financirati ta strateški projekt. Strokovna skupina, ki je pripravljala projekt, je imela po njegovih besedah zelo jasno navodilo vlade, da je treba finančni okvir razbremeniti, da ne sme povečevati deficita države in ne sme imeti velikega vpliva na javni dolg. Kot je poudaril Dragonja, je zakon zastavljen tako, da projekt na koncu plačujejo uporabniki logističnih storitev, ne pa samo davkoplačevalci.

Veto tudi na zakon o vajeništvu
Le dan po sprejemu zakona o vajeništvu so državni svetniki s 14 glasovi za in 11 glasovi proti nanj izglasovali veto. Kot je v imenu predlagatelja veta uvodoma dejal državni svetnik Rudi Matjašič, je zakon nepregleden, med drugim pa meša strokovni pristop s pedagoškim in andragoškim.

Zakon o vajeništvu mora določiti vsebino, obliko in pogoje izobraževanja na vajenskem učnem mestu ter medsebojna razmerja med vajencem, šolo, izvajalcem vajenskega usposabljanja ter zbornicami, ki zagotavljajo informacije o učnih mestih in nadzorujejo izvajalce usposabljanja, je razloge za odložilni veto naštel Matjašič.

Ministrica: Zakon spodbuja poklicno socializacijo
Ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič je svetnike prepričevala, da je namen zakona hitrejša poklicna socializacija mladih, pri čemer bi zakon poskusno preizkusili na omejenem številu vajencev, šol in delodajalcev. Obenem pa je ministrica dejala, da so pri pripravi zakona upoštevali vse pripombe svetnikov.

Prav zato so na ministrstvu nad vetom presenečeni. Navajajo, da so zakon še največ usklajevali prav s predstavniki obrtne zbornice, zato je ob njihovem zdajšnjem nasprotovanju mogoče sklepati, da imajo zbornice različne interese, so v pisnem odzivu navedli na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

Vetu na zakon sta nasprotovala tudi predstavnika sindikatov, ki sta se strinjala z očitki, da zakon ni popoln, a je kljub temu vajeništvo za sindikate zelo pomembno, zakon pa imajo za korak v pravo smer.

Državni zbor bo moral zdaj o obema zakonoma vnovič odločati in ga potrditi z absolutno večino. Odločitev poslancev bo nato dokončna.