Sklic izredne seje je zahtevalo devet državnih svetnikov, ki so zapisali, da je veto na kazenski zakonik potreben zato, ker je bil sprejet brez soglasja pravne stroke, to je tožilcev, sodnikov odvetnikov in drugih strokovnjakov s tega področja.

Represivna kaznovalna politika?
Predlagatelji glasovanja o vetu so še zapisali, da pri sprejemu zakonika ni bilo izkazano, da bi s tako obsežnimi spremembami kazenske materialne zakonodaje svoj konsenz naklonila tudi širša javnost. Kazenski zakoni po njihovem mnenju predstavlja tudi usmeritev kaznovalne politike v avtoritarno in represivno smer.

Zakon o odvetništvu v nasprotju z ustavo?
Svetniki med razlogi, zakaj bi bilo treba sprejeti veto na novelo zakona o odvetništvu, navajajo, da naj bi bila novela sprejeta v nasprotju z ustavno določbo 137. člena ustave, ki govori o samostojnosti in neodvisnosti odvetniškega poklica. Odvetniške tarife naj bi tako še dalje ostale v rokah odvetnikov oziroma trga, meni prvopodpisani pod predlog za veto, svetnik Mihael Jenčič. Prav tako pa naj bi bila tudi v nasprotju s 47. členom ustave, ki govori o svobodi gospodarske pobude in s konkurenčnim pravom Evropske unije.

Šturm očitke svetnikov zavrača
Minister za pravosodje Lovro Šturm je očitke predlagateljev zavrnil in poudaril, da zakonik ni bil sprejet v naglici, poleg tega pa je bil v medresorskem usklajevanju javni obravnavi dlje kot so običajno drugi zakoni. Zavrnil je tudi očitke o usmeritvi novega zakonika v avtoritarno in represivno smer, saj po njegovem, zakonik sledi ideji o možnosti rehabilitacije storilcev kaznivih dejanj in prestajanju kazni z družbeno koristnim delom.

Prav tako se minister ne strinja z očitki zoper novelo zakona o odvetništvu. V skladu z njo so odvetniške tarife sicer res določene z zakonom, obenem pa ta določa, da je mogoč tudi drugačen dogovor med odvetnikom in stranko, opozarja Šturm.

Na drugem glasovanju potrebnih 46 glasov poslank in poslancev
Državni zbor, ki je kazenski zakonik kljub obstrukciji Zaresa, Lipe, SD-ja in LSD-a sprejel v četrtek, bo moral o njem odločati še enkrat. Za potrditev bo v drugo potrebna večina, najmanj 46 poslank in poslancev. V četrtek je za kazenski zakonik glasovalo 47 poslancev in poslank, za novelo o odvetništvu pa 41.

Ista usoda bo doletela novelo zakona o odvetništvu.