Izredna seja DZ-ja na to temo bo v ponedeljek.

Državni svetnik Alojz Kovšca je v imenu predlagateljev veta, interesne skupine kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev, med drugim dejal, da je treba odgovoriti na vprašanje, ali stroški uvedbe odtehtajo pričakovane koristi. Novosti se uvajajo, čeprav še niso ovrednoteni rezultati virtualnih davčnih blagajn, je dodal.

Zakon po mnenju predlagateljev v ničemer ne bo izboljšal stanja tam, kjer se računi sploh ne izdajajo ali kjer delujejo neregistrirani subjekti. Trditev, da bodo nadzorni organi razbremenjeni in se bo nadzor lažje opravljal, po njihovem mnenju ne more biti razlog, da se davčne blagajne uvaja tudi tam, kjer ni pričakovati večjega davčnega izplena.

Kovšca je še poudaril, da, dokler bodo kazni za tiste, ki delajo na črno, torej brez registracije, nižje kot za tiste, ki dejavnost opravljajo legalno, "ne moremo govoriti, da je državi v interesu, da to področje uredi".
Kdaj bo zakon znova na glasovanju?
Državni zbor je zakon o davčnem potrjevanju računov, ki z 2. januarjem 2016 uvaja davčne blagajne pri poslovanju z gotovino, potrdil 15. julija.

Sistem bi moral poskusno steči 1. decembra, a ga bo veto zagotovo zamaknil. To je odvisno sedaj predvsem od tega, kdaj bo DZ zakon spet uvrstil na dnevni red oz. o njem glasoval. Ker ima koalicija v DZ-ju 52 glasov, bo zakon zelo verjetno znova potrjen.

Pri uvedbi davčnih blagajn je bilo predvideno dveletno prehodno obdobje, vlada pa si od njih obeta od 50 do 100 milijonov evrov. Zavezanci za uporabo davčnih blagajn bodo pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost za plačilo z gotovino in so dolžne voditi poslovne knjige in evidence. Davčne blagajne bodo nadgradile zdaj veljavni sistem t. i. virtualnih davčnih blagajn.

Predvidenih ni nobenih izjem, račune bodo morali po elektronski poti potrjevati vsi, ki so po zakonu o davku na dodano vrednost dolžni izdajati račune. Med temi ni npr. branjevcev na tržnicah, prav tako izdaje računov ni pri avtomatih za prehrano in pijačo.