Sistem bo poskusno stekel 1. decembra, predvideno je dveletno prehodno obdobje, vlada pa si obeta od 50 do 100 milijonov evrov. Zavezanci za uporabo davčnih blagajn bodo pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost za plačilo z gotovino in so dolžne voditi poslovne knjige in evidence. Davčne blagajne bodo nadgradile zdaj veljavni sistem t. i. virtualnih davčnih blagajn.

Predvidenih ni nobenih izjem, račune bodo morali po elektronski poti potrjevati vsi, ki so po zakonu o davku na dodano vrednost dolžni izdajati račune. Med temi ni npr. branjevcev na tržnicah, prav tako izdaje računov ni pri avtomatih za prehrano in pijačo.

DZ je sprejel predloge več drugih novel: zakona o avtorski in sorodnih pravicah, zakona o varstvu okolja, zakona o vodah
V skladu z novelo zakona o varstvu okolja proizvodni obrati, ki za delovanje potrebujejo okoljevarstveno dovoljenje, brez tega dovoljenja ne bodo smeli obratovati.

Pristojni parlamentarni odbor za pravosodje ni sprejel poglavij predloga resolucije, tako da se je obravnava predloga končala že na seji delovnega telesa. Poslanka SDS-a Eva Irgl je v imenu predlagatelja spomnila, da je Evropski parlament v omenjeni resoluciji iz aprila 2009 obsodil totalitarne režime in poudaril, da je treba ohranjati spomin na preteklost. Po njenih besedah je resolucija evropskega parlamenta še posebej pomembna za Slovenijo, saj je naša država trpela pod vsemi tremi totalitarizmi.

Aleksander Kavčič (SMC) je bil kritičen do ponovne vložitve predloga resolucije o podpori evropske resolucije, ki je po njegovem mnenju v nasprotju z vsebino slednje. V njej namreč piše tudi, da nobena politična stranka ali organ nimata izključne pravice do razlage zgodovine, je pojasnil. Obžaloval je, da je prišlo do današnje razprave. "Izzivalne, neiskrene, podžigajoče razprave o slovenski polpretekli zgodovini padajo na neplodna tla in našim državljankam in državljanom ne prinašajo nikakršne koristi, politično telo pa odmikajo od dejanskih vsakodnevnih izzivov," je poudaril.

Tudi Marjana Kotnik Poropat (DeSUS) je spomnila, da je omenjeno resolucijo DZ obravnaval že pred šestimi leti. V tem času pa ni prišlo do kakršnih koli novih okoliščin, da bi moral DZ spremeniti svojo odločitev, meni.

Podporo imeli le v NSi-ju
V SD-ju po besedah Matjaža Hana ponovno vložitev predloga za obravnavo resolucije vidijo kot "politično izsiljevanje in recikliranje ideoloških tem". Tudi on je spomnil na že sprejeto seznanitveno deklaracijo iz leta 2009. Meni, da se v Sloveniji spet krepijo težnje po razvrednotenju partizanskega boja in prikazovanju narodno osvobodilnega boja kot boja za komunistično oblast.

Violeta Tomić (ZL) je zavrnila zgodovinska posploševanja, s katerimi želi desnica v isti koš vreči tako fašizem kot komunizem. Prav tako se ne strinjajo s posploševanjem glede različnih komunističnih režimov. Socialistični projekti so po njenih besedah odprli perspektivo širjenja demokracije na vsa področja človekovega življenja.

Nasprotno Ljudmila Novak (NSi) meni, da je komunizem pri nas povzročil daleč največ gorja. Po njenih besedah je bila večina žrtev brez sojenja tragično pokončana, in sicer ravno v mesecih po drugi svetovni vojni. Ob tem se je zavzela za ohranjanje spomina na te dogodke in njihovo ustrezno vrednotenje, kar da je eno izmed zagotovil, da se kaj takega ne bi ponovilo.

Jani Möderndorfer (ZaAB) pa je prepričan o nepotrebnosti sprejetja omenjenega predloga. Kot je spomnil, ga tudi v nobeni drugi od evropskih držav niso sprejeli, so ga pa obravnavali na posameznih odborih v posameznih državah. SDS po njegovih besedah s tem venomer odpira ideološki boj in seje razkol.