Medtem ko so LDS, SD in DeSUS hori legalis ostro nasprotovali in jo želeli z vloženimi dopolnili iz zakona črtati, pa je bila poslanska večina prepričana, da gre za koristen ukrep, ki bo prispeval k zaščiti mladoletnikov. Vse strani pa se strinjajo, da bo treba izvajanje novega določila temeljiteje nadzirati.

Državni zbor je pri drugi obravnavi zakon tako dopolnil s predlogom koalicijskih NSi-ja in SLS-a, s katerim je osebam, mlajšim od 16 let, med 24. in 5. uro zjutraj prepovedan vstop in zadrževanje brez spremstva staršev, rejnikov ali skrbnikov v gostinskih obratih in na prireditvah, kjer točijo alkoholne pijače.

Med prekrški tudi vsiljivo beračenje
Sprememebe zakona o javnem redu in miru med prkrške uvrščajo še vsiljivo beračenje, nespodobno in drzno vedenje, vsiljivo ponujanje spolnih storitev, zbujanje nestrpnosti, motenje miru s povzročanjem hrupa, ki se bo lahko po novem kaznovalo tudi z odklopom električnega toka, pa prenočevanje na javnem kraju, uporaba nevarnih predmetov, poškodovanje uradnega napisa, vandalizem, nedovoljeno zbiranje prostovoljnih prispevkov in nedostojno vedenje do uradnih oseb.

Odločitev o visokem šolstvu
DZ je s 43 glasovi za in 23 proti sprejel novelo zakona o visokem šolstvu, ta pa določa novo ureditev sveta za visoko šolstvo, ki bo od zdaj strokovni organ v sestavi ministrstva za visoko šolstvo, in financiranje javnih visokošolskih zavodov ter uzakonja brezplačni študij za študente na prvi in drugi bolonjski stopnji. Ena ključnih točk v zakonu je tudi ureditev primerljivosti izobrazbenih ravni pred uvedbo bolonjske reforme in po njej. Dozdajšnja univerzitetna izobrazba je, sledeč novemu zakonu, uvrščena na enako raven kot izobrazba, pridobljena po drugi bolonjski stopnji, čemur sta nasprotovali dve univerzi, študentje in del opozicije.

Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jure Zupan je v razpravi v DZ-ju predlog sprememb zakonskih določil utemeljeval s potrebo po novi opredelitvi pristojnosti sveta za visoko šolstvo, saj so te nujne, da bo svet imenoval neodvisno komisijo zunaj univerz, ki bo lahko izpeljala habilitacije po vpeljavi bolonjskih načel. Zavrnil je očitke, da je s tem kratena avtonomija univerz. DZ je veliko besed namenil tudi primerljivosti zdajšnjih in bolonjskih strokovnih nazivov. Poudaril je tudi, da ravni pridobljene izobrazbe na starih programih ostajajo enake.

Predlagane spremembe sta v celoti podprli koalicijski SDS in NSi. DeSUS in SLS sta jih podprla kljub nekaterim pomislekom. LDS, SD in SNS pa so novim členom nasprotovali.

ŠOS: Nadaljevanje politike ignorance
Oglasila se je tudi krovna študentska organizacija. ŠOS meni, da vlada nadaljuje politiko ignorance, saj je DZ obravnaval in sprejel zakonske spremembe v visokem šolstvu, ki niso bile usklajene z nobenim izmed referenčnih partnerjev. Po mnenju predstavnikov študentov bo novela ukinila bistvene cilje bolonjske reforme, kot so dosledna prenova študijskih programov, možnost izstopa in zaposljivosti po prvi bolonjski stopnji, kombiniranje disciplin ter učinkovit sistem zunanjega zagotavljanja kakovosti.

DZ je sprejel dopolnitve zakona o nadzoru državne meje, potrebne zaradi uskladitve s predpisi schengenskega pravnega reda. Novosti določajo, da mora Slovenija prometne povezave, ki potekajo prek schengenske meje, kjer prehodi niso dovoljeni, fizično zapreti.

Nove dohodninske dajatve?
Zaradi uskladitve z odločbami ustavnega sodišča je bila sprejeta tudi novela o izvršbi in zavarovanju, saj do zdaj veljavni zakon zoper odločitev o poplačilu enega upnika ni določal možnosti pravnega sredstva.

Poslanci so opravili še drugo obravnavo novele zakona o izobraževanju odraslih, pri čemer se je izkazalo, da ima podporo večine poslancev, kar pa ni veljalo za spremembe zakona o dohodnini, ki naj bi obdavčile obresti in denacionalizacijske obveznice.

V drugem branju je bila v nadaljnjo obravnavo poslana tudi novela zakona o volitvah v DZ, ki bo postopoma uvedla obvezno 35-odstotno spolno kvoto na kandidatnih listah.