Ta seja bo prvi pokazatelj tega, ali predlagane spremembe ustave uživajo zadostno politično večino v parlamentu (torej dve tretjini glasov poslancev) ali ne. Za zdaj nobena izmed parlamentarnih strank predlaganim spremembam izrecno ne nasprotuje, je za Radio Slovenija poročala Jolanda Lebar.

Tratnik: Slovenija na meji ogrožanja človekovih pravic
Kot je znano, je ustavno sodišče preobremenjeno že od leta 2004, da je stanje nevzdržno in je zato Slovenija na meji ogroženosti varovanja človekovih pravic, pa je mnenje mnogih predstavnikov slovenskega pravosodja, med drugim tudi predsednika ustavnega sodišča Jožeta Tratnika. Kako se to pozna v praksi? Tako, da je ustavno sodišče leta 2005 v obravnavo prejelo več kot 4.000 novih zadev, rešilo pa jih okoli 6.000, kar pomeni, da se primeri ves čas kopičijo.

In ker se ustavno sodišče samo ne more več omejevati, so za to potrebne spremembe ustave, menijo predstavniki vlade, ki so se izrekli za to, da se da ustavnim sodnikom popolno diskrecijo - možnost, da sami izberejo zadeve, o katerih bodo odločali. Za to bodo morali sodniki oblikovati nekakšna pravila.

Večja odgovornost ustavnih sodnikov, s tem pa tudi rednih sodišč
Na tovrstne odločitve se bo mogoče pritožiti, če pritožnik ne bo dovolj prepričljiv, pa njegova zahteva ne bo obravnavana.

Iz zapisanega je razvidno, da bo odgovornost ustavnih sodnikov, če bodo predlagane ustavne spremembe treh členov sprejete, zelo velika. Hkrati bodo na ta način večja tudi pričakovanja od rednih sodišč, ki bodo morala v prihodnje v večji meri upoštevati tudi varovanje ustavnih in človekovih pravic, pa tudi že sprejete odločbe ustavnega sodišča.