Odlok obravnava skupaj 84 družb s kapitalsko naložbo države, med njimi je 34 strateških družb, s katerimi država poleg gospodarskih dosega tudi strateške cilje, ki so povezani z opravljanjem državne infrastrukture in javnih služb, varnostnimi, razvojnimi in drugimi cilji, pri katerih se upoštevajo pomembni družbeni interesi, je na seji pojasnila državna sekretarka na finančnem ministrstvu Gordana Pipan. Odlok namreč ohranja delitev na strateške, pomembne in portfeljske naložbe.
Od Slovenskega državnega holdinga (SDH) se pričakuje, da bo nepremičninsko dejavnost, ki jo je pridobil od Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), prenesel na družbo DSU, ki bo prenesene nepremičnine oz. sredstva od njihovih prodaj pretežno uporabila za gradnjo dostopnih javnih najemnih stanovanj.
Na področju turizma je predvidena ločitev lastništva nepremičnin in izvajanja turistične dejavnosti. Celotna turistična dejavnost bo predvidoma organizirana v okviru dveh stebrov pomembnih naložb: stebra turistične dejavnosti skupine Sava in stebra turistične dejavnosti družbe Istrabenz Turizem. V ta dva stebra se bodo lahko prenesle tudi vse druge turistične naložbe, in sicer Terme Olimia, Thermana Laško, Adria Ankaran in Hit Alpinea.
V okviru predvidenih sprememb bodo med drugim družbe Terme Olimia, Geoplin, Nafta Lendava, SIJ – Slovenska industrija jekla in vodnogospodarska podjetja Ptuj, Mura, Novo mesto in Kranj iz pomembnih prešla med portfeljske.
Družba Studentenheim Korotan v Avstriji bo iz portfeljskih prešla med strateške, Talum pa bo iz strateških prešel med portfeljske. Med spremembami glede na veljavno strategijo je tudi, da bo naložba v Telekom Slovenije premaknjena iz portfeljskih med pomembne.
Nespremenjen medtem kljub prvotno drugačnim predlogom v osnutku prenovljene strategije ostaja status naložb v Pošti Slovenije in Zavarovalnici Triglav, ki tako ostajata strateški.
Do prenove strategije upravljanja državnih naložb sicer prihaja pozno. Veljavno strategijo upravljanja je namreč DZ z odlokom sprejel sredi 2015, od takrat pa so se zgodile številne spremembe.
Odlok iz leta 2015 je vseboval enoten seznam lastniških deležev v lasti države, SDH, Kada, DUTB, ki je bila vmes pripojena k SDH-ju, in PDP-ju. Vseboval je skupno 104 družbe.
S tega seznama so bile prodane naložbe države in SDH v 29 družbah. Na seznamu je bilo tudi 14 družb s kapitalsko naložbo Kada, za katere SDH ni pristojen in jih tokratni seznam ne vsebuje, nekatere pa so bile tudi že prodane (npr. Gorenje in Perutnina Ptuj). Devet družb s kapitalsko naložbo države je bilo pripojenih k drugim subjektom, danih v stečaj in likvidacijo ali izvzetih iz upravljanja SDH-ja. Novi seznam naložb države in SDH medtem npr. vsebuje 27 novih kapitalskih naložb države v upravljanju SDH-ja, predvsem tistih, pridobljenih s pripojitvijo DUTB-ja.
Sprejeta novela stanovanjskega zakona
DZ je z 52 glasovi za in 26 proti sprejel novelo stanovanjskega zakona, ki za 10 let opredeljuje razmerja med neprofitnimi najemniki v denacionaliziranih stanovanjih in lastniki teh stanovanj, določa ugodno kreditiranje lokalnih stanovanjskih skladov in občin za gradnjo stanovanj prek republiškega sklada ter v slednjem širi upravo.
Novela za 10 let ureja razmerja med lastniki in neprofitnimi najemniki denacionaliziranih stanovanj, in sicer bodo lahko v najemu ostali tisti, ki nimajo oz. ne bodo imeli drugega ustreznega stanovanja, lastniki bodo lahko zaračunali priznano tržno najemnino, razliko med to in neprofitno najemnino pa bo kril državni proračun. Po letu 2034 se bo lahko najemnina oblikovala prosto.
Brezplačna kosila za del učencev
DZ je z 81 glasovi za in nobenim proti sprejel koalicijski predlog novele zakona o šolski prehrani, ki omogoča brezplačno kosilo učencem iz družin, kjer povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega zgornje meje 4. dohodkovnega razreda, do 1. septembra 2027.
Novela zakona pravico do subvencije kosila do 1. septembra 2027 omogoča tudi učencem iz družin z nižjim povprečnim mesečnim dohodkom.
Pospešitev projektov na vseevropskem prometnem omrežju
Poslanci so potrdili predlog zakona o pospešitvi postopkov realizacije vseevropskega prometnega omrežja Ten-T. Zakon med drugim opredeljuje projekte za Ten-T omrežja, ki morajo biti v Sloveniji obravnavani prednostno, skrajšuje postopke v zvezi z njihovo gradnjo, nadgradnjo, prilagoditvijo ali spremembo projektov ter javna naročila zanje.
Z zakonom se v pravni red celovito prenaša direktiva EU-ja o racionalizaciji ukrepov za pospešitev realizacije vseevropskega prometnega omrežja Ten-T, hkrati pa vlada po pojasnilih državnega sekretarja na infrastrukturnem ministrstvu Andreja Rajha z zakonom pospešuje izvajanje uredbe o smernicah EU-ja za razvoj tega prometnega omrežja.
Zavrnjen predlog SDS-a
DZ je sklenil, da predlog dopolnitve kazenskega zakonika, ki so ga vložili poslanci SDS-a, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Po predlogu bi bilo mladoletnim pri pouku prepovedano podajati vsebine, ki "spodbujajo ali prikazujejo odstopanje od samoidentitete, ki ustreza spolu ob rojstvu, spremembo spola ali homoseksualnost".
Da je predlog primeren za nadaljnjo obravnavo, je glasovalo 27 poslancev, nasprotnega mnenja pa jih je bilo 47.
Zavrnjen predlog posvetovalnega referenduma o predlogu novele zakona o parlamentarni preiskavi
Predlog novele zakona o parlamentarni preiskavi, ki ga je v parlamentarni postopek vložila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, po mnenju NSi-ja prinaša otežitev ustanavljanja parlamentarnih preiskav sredi mandata, kar lahko po mnenju NSi-ja razumejo kot poskus discipliniranja trenutne opozicije.
Medtem so v SDS-u v razpravi omenjali možnost naknadnega zakonodajnega referenduma, a v poslanski skupini morebitnega zbiranja podpisov danes niso želeli komentirati.
Predlagane zakonske spremembe prinašajo uvedbo mehanizma, po katerem lahko v 30 dneh po objavi akta o odreditvi preiskave v uradnem listu več predlagateljev zahteva, da o skladnosti parlamentarne preiskave z ustavo in zakonom odloči ustavno sodišče.
Poslanci opozicije so v torkovi razpravi poudarjali, da so predlagane spremembe zakona premalo domišljene, glavni očitek pa je bil, da je predlog novele pripravljen zgolj z namenom blokirati delo preiskovalne komisije o Gen-I-ju, Star Solarju in Gibanju Svoboda. Predsednica DZ-ja bi namreč lahko predlog novele vložila že ob začetku sklica, pa tega ni storila, so navajali. Zato menijo, da je namen predlagatelja novele spremeniti pravila sredi igre, to pa je zloraba, so opozarjali.
"Izvajanje preiskave pa je do odločitve ustavnega sodišča blokirano, saj v tem obdobju DZ ne more imenovati preiskovalne komisije za določeno preiskavo," je v torkovi predstavitvi predloga za razpis zakonodajnega referenduma poudarila poslanka NSi-ja Vida Čadonič Špelič.
V koaliciji pa so očitke opozicije zavračali in poudarjali, da so v NSi-ju z vložitvijo predloga zlorabili tako institut posvetovalnega referenduma kot institut parlamentarne preiskave. Predlog za posvetovalni referendum je bil namreč vložen tik pred odločanjem o predlogu zakona, kar pomeni, da opozicije pri tem ni zanimala volja ljudi, so poudarili. Zatrjujejo, da predlog novele ne bo vplival na ustanovitev preiskovalne komisije o Gen-I-ju, Star Solarju in Gibanju Svoboda, namen novele pa je izboljšati procese parlamentarnih preiskav in jih narediti pravične ter transparentne.
Po mnenju ministrice za pravosodje Andreje Katič je predlagana referendumska pobuda neutemeljena, saj nasprotuje potrebnemu usklajevanju zakonodaje z več odločbami ustavnega sodišča.
Predsednica DZ-ja Klakočar Zupančič je po seji DZ-ja ocenila, da si je težko zamisliti, kaj bi pobudniki morebitnega zakonodajnega referenduma želeli vprašati ljudi o zakonu, ki "omogoča ustavno sodno presojo aktov o odreditvi parlamentarne preiskave, da so ti akti ustavni in zakoniti". Ob tem je vnovič spomnila, da so v preteklosti zakonodajnopravne službe državnega zbora in državnega sveta opozarjale na potencialno neustavnost aktov, na podlagi katerih so bile odrejene nekatere parlamentarne preiskave, saj ti niso določno pojasnjevali, kaj naj bi komisija odkrivala. Tudi ustavno sodišče je že opozorilo na parlamentarne preiskave, ki so posegale v načelo delitve oblasti, je poudarila predsednica DZ-ja.
DZ potrdil prenehanje funkcije obrambnemu ministru Šarcu
Šarcu so volivci na evropskih volitvah v začetku junija s preferenčnimi glasovi namenili mandat evropskega poslanca v prihodnjem petletnem sklicu Evropskega parlamenta. Z ustanovno sejo 16. julija bo nastopil mandat evropskega poslanca, funkcija obrambnega ministra pa mu bo prenehala.
DZ je sicer v ponedeljek potrdil izvolitev poslancev iz Slovenije v Evropski parlament, vlada pa je še isti dan na dopisni seji določila besedilo predloga sklepa o nezdružljivosti funkcije ministra za obrambo s funkcijo poslanca v Evropskem parlamentu in zato predlagala DZ-ju, da ugotovi prenehanje Šarčeve funkcije ministra za obrambo z dnem nastopa funkcije evropskega poslanca.
Predsednik vlade je o tem, da bo sam začasno prevzel vodenje obrambnega resorja, v torek obvestil DZ. Novega ministra naj bi imenovali jeseni.
Poslanci Jeleno Virant Burnik imenovali za informacijsko pooblaščenko
DZ je na redni seji za informacijsko pooblaščenko brez razprave s 57 glasovi za imenoval Jeleno Virant Burnik. Sedem poslancev SDS-a je bilo proti. Virant Burnik, zdajšnja vodja mednarodnega sodelovanja in nadzora pri Informacijskem pooblaščencu, bo petletni mandat nastopila z 18. julijem.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je prepričana, da je Jelena Virant Burnik zaradi strokovnosti, dosedanjih izkušenj in vizije primerna za vodenje državnega organa, "katerega poslanstvo je zaščititi ljudi in njihove pravice, s tem pa zakonito in transparentno delovanje države", je v obrazložitvi predloga kandidatke pred glasovanjem dejal generalni sekretar urada predsednice Jan Kovačič.
Jelena Virant Burnik je od leta 2018 vodja mednarodnega sodelovanja in nadzora pri Informacijskem pooblaščencu. Ukvarja se predvsem z varstvom osebnih podatkov pri sodobnih informacijsko komunikacijskih storitvah in digitalnem marketingu, čezmejnim sodelovanjem nadzornih organov, prenosi podatkov v tretje države ter certificiranjem in aktivnostmi dvigovanja zavedanja o varstvu osebnih podatkov, izhaja iz predstavitve na spletni strani pooblaščenca.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje