Prvo večjo prenovo je velika dvorana DZ-ja doživela leta 2000. Takrat sta skoraj 400 milijonov tolarjev, približno 1,8 miljiona evrov bi odšteli danes, vreden razpis dobila zdaj že propadli velenjski Vegrad in ljubljansko podjetje TSE, ki se, v nasprotju z Vegradom, še vedno ukvarja s svojim poslom.

Štirje meseci prenove, dela so se začela 1. avgusta in končala v začetku decembra, so padli ravno v čas, ko je bila vladi Janeza Drnovška nekaj mesecev predtem izglasovana nezaupnica. Krmilo je nato 3. maja za dobrih sedem mesecev prevzel pokojni Andrej Bajuk, ki se je na to mesto povzpel s pomočjo združenih strank SLS in SKD. Ti sta takrat z združitvijo postali največja parlamentarna stranka, iz združene stranke pa se je pozneje izvil tudi NSi, ki ga je ustanovil prav Bajuk.
Prvič iz oči v oči
V nekdanji dvorani centralnega komiteja so neudobne lesene klopi z blazinami in druge priročne pripomočke, s katerimi so nekateri poslanci poskušali reševati svoje križe in težave na dolgotrajnih zasedanjih, zamenjali ergonomsko oblikovani, vrtljivi, premakljivi in po višini nastavljivi sedeži. Čeprav jih je bilo sprva predvidenih le 90, so se v DZ-ju odločili, da jih bodo v dvorano raje vgradili 150.
Novost sta bila tudi nov konferenčno-glasovalni sistem (KGS) ter krožna zasnova dvorane, ki je nadomestila tedanjo "učilniško" razporeditev, v kateri so si klopi sledile ena za drugo v vzporednih vrstah. Vsako poslansko mesto je tako postalo opremljeno z mikrofonom, glasovalno napravo z identifikacijsko kartico, s sistemom za prevajanje, električnim priključkom in z dostopom do računalniškega omrežja.
To je poslancem takrat prvič omogočilo, da so s kolegi in kolegicami lahko razpravljali kar s svojega sedeža, pri čemer so si lahko gledali tudi neposredno v oči. Govorniški oder pa je postal rezerviran le za pomembnejše nastope, saj so do takrat poslanci, ki so hoteli povedati svoje, morali en za drugim korakati na govorniški oder.
Nekaj o v prenovi uporabljenih materialih izvemo tudi iz opisa na spletni strani DZ-ja: "Tla so obložena s sivim tapisonom in sivim pohorskim granitom, strop in stene so beli, stenske obloge in poslanske klopi so iz češnjevega furnirja, stena za sedeži predsedstva DZ-ja je iz hotaveljskega marmorja." To naj bi prostoru dalo "rafinirano eleganco, lahkotnost in ubranost". Koliko te elemente poudarijo vsakodnevne razprave v dvorani, je sicer druga stvar.
Prvi korak k digitalizaciji
Da DZ prestopa iz analogne v digitalno tehnologijo, se je nakazalo že lani, ko je bil v sklopu 700.000 evrov vrednih vzdrževalnih in obnovitvenih del za 163.000 evrov prenovljen oz. digitaliziran avdio-videostudio.
Zdaj pa bodo v DZ-ju očitno digitalizacijo nadaljevali. V javnem razpisu - cene niso navedli, saj bodo izbirali med ponujenimi cenami tistih, ki se bodo prijavili - tako navajajo, da je "prenova potrebna zaradi zastarele in dotrajane opreme ter zaradi dotrajanih in neprimernih instalacij, ki ne omogočajo sodobnega načina dela, zadostne funkcionalnosti, fleksibilnosti in zanesljivosti pri izvedbah sej Državnega zbora". Dela naj bi se začela 14. oz. 21. julija, končana pa morajo biti do 2. septembra, ko bo moral biti novi KGS tudi polno operativen.
Pregled dokumentacije tako pokaže, da se poslanci soočajo z iztrošenimi zasloni na dotik (z njim npr. predsednik DZ-ja določi način glasovanja, začne oz. konča glasovanje, prikaže izbrane podatke ...), težave imajo pri mikrofonih in glasovalnih napravah, veliki zasloni so povezani le prek VGA- in CVBS-vodil, SD-tehnologije lahko iz sebe izstisnejo le video v razmerju stranic 4:3, fizično so izstrošeni strežniki ...
Številne zahteve
Prenova, rok za oddajo ponudb je do 23. aprila, bo te pomanjkljivosti predvidoma odpravila. In česa vse so si v DZ-ju zaželeli? Novi sistem naj bi tako med drugim podpiral ne le že uveljavljeni HD-videostandard, ampak tudi novi ultra HD oz. 4K.
Prav tako mora novi KGS med drugim poslancem omogočiti priklop na devet prevajalnih kanalov, zraven mora priti 400 identifikacijskih kartic za poslance, obstoječe 12-palčne zaslone bo zamenjalo pet novih, ki morajo biti veliki vsaj 15 palcev ... (tehnični zanesenjaki si podrobnosti lahko pogledajo sami)
Zelo specifični pa so bili v DZ-ju tudi pri zahtevah, kdo jim lahko novi KGS montira. Tako mora ponudnik imeti vsaj dva programerska strokovnjaka, ki imata vsaj tri leta izkušenj s programsko rešitvijo v ponujeni tehnologiji.
Obenem mora imeti tudi dokazilo, da je priznani partner proizvajalca ponujene konferenčne opreme, ter vsaj enega tehničnega strokovnjaka s specialističnim in od proizvajalca certificiranim znanjem o vgrajeni tehnični opremi. Ker ima DZ vgrajen tudi zvočni sistem Axys, mora ponudnik v svojih vrstah imeti tudi strokovnjaka, ki izpolnjuje prejšnji pogoj specifično za to opremo ter še nekaj drugih kadrovskih pogojev.
Koliko se jih bo prijavilo?
Ponudniki bodo morali poleg številnih drugih pogojev predložiti tudi nepreklicno, brezpogojno in takoj unovčljivo bančno garancijo za dobro izvedbo del, in sicer v višini 10.000 evrov, zraven tega še enako bančno garancijo za odpravo napak v garancijski dobi v višini 25.000 evrov ter ponuditi 48 mesecev garancije.
DZ bo torej poletje izkoristil za vstop v digitalno dobo z velikimi koraki. Koliko nas bodo novi, neiztrošeni gumbi za usklajeno pritiskanje stali, pa bo jasno 23. aprila, ko bodo na Šubičevi ulici 4 odprli javne ponudbe.