Ob politični zaostritvi je prvak DeSUS-a Karl Erjavec javno govoril o "izpetosti" desnosredinske koalicije in povedal, da se je z opozicijskimi strankami pogovarjal o scenarijih - kako naprej, če vlada pade.
Na političnem vrhu ob zaostritvi so se po njegovih besedah vsi zavedali, da gre za enega ključnih trenutkov. Vztrajanje predsednika vlade Janeza Janše pri vezavi zaupnice na fiskalno pravilo bi pomenilo hudo politično krizo, ki bi imela izjemno negativne posledice za Slovenijo in njene državljanje, je dejal Erjavec. Po njegovih besedah bi prišlo do bistvenega poslabšanja tako gospodarskega kot finančnega položaja.

"Bomo videli ..."
Zaradi politične krize bi v mednarodnem okolju izgubili vso potrebno kredibilnost, je poudaril. Če vlada ne more uresničiti svojih projektov, ali je smiselno, da še naprej vlada, se sprašuje Erjavec. "Morda bi pa nova vlada drugače reševala krizo. Bomo videli," je napovedal prvak DeSUS-a.
Vsekakor bi bilo po njegovem mnenju v primeru padca desnosredinske vlade prav, da bi priložnost za reševanje težav dobila levosredinska. Predčasne volitve bi pomenile, da smo letošnje leto izgubili in da bi se Slovenija samo še bolj zadolžila, je dodal.
Türk ali Pahor?
Glede podpore stranke predsedniškemu kandidatu je Erjavec povedal, da se članstvo nagiba tako k Danilu Türku kot k Borutu Pahorju. "V tem trenutku težko rečem, kdo ima več možnosti," je pojasnil in zavrnil odgovor, koga podpira on osebno.
"V parlamentu le ena upokojenska stranka"
Erjavec je prepričan, da bo po naslednjih volitvah tudi ob morebitnem nastanku nove upokojenske stranke v parlamentu samo ena, in sicer DeSUS. Ponovil je, da DeSUS uresničuje svoj program, in poudaril, da bi bili upokojenci zdaj v precej slabšem položaju, če v vladi ne bi bilo DeSUS-a.
Kakšni bodo moralni standardi za Ambrožiča?
Erjavec je komentiral tudi zadnjo prepisovalsko afero poslanca Pozitivne Slovenije Boruta Ambrožiča. Spomnil je, da so samo pri poslancu DeSUS-a Ivanu Simčiču gledali na visoke moralne standarde. "Me prav zanima, kaj bo zdaj. Ali bodo Ambrožiča izključili iz stranke, kako se bo končalo?" je dodal. Ambrožič sicer trdi, da ni prepisoval.
Rdeča luč Hrvaški? Možnost ostaja.
Kot zunanji minister ugotavlja, da ostaja realna možnost, da Slovenija ne bi ratificirala hrvaške pristopne pogodbe k EU-ju, če Hrvaška vprašanja Ljubljanske banke ne bo hotela reševati v okviru nasledstva. Kot je pojasnil, bo o tem odločal DZ z dvetretjinsko večino, zato ne verjame, da bi podprli ratifikacijo, če vprašanje LB-ja ne bo rešeno.

Strateški interes - gospodarsko sodelovanje
Glede racionalizacije diplomatske mreže Erjavec meni, da je smiselna, ker so se cilji slovenske diplomacije spremenili in ker veliko težav lahko rešijo tudi ministri EU-ja na rednih srečanjih v Bruslju. Minister se zavzema tudi za izdelavo nove zunanjepolitične strategije, ker je tista iz leta 1999 po njegovem zastarela. Strateške interese Slovenije vidi predvsem v krepitvi gospodarskega sodelovanja.

Sodbo glede izbrisanih je treba izvršiti
Glede spopadov v Siriji pa je poudaril, da se tega ne da rešiti z vojaško silo, ki bi destabilizirala območje, in da je treba iskati diplomatske poti. Ponovil je tudi stališče, da je treba izvršiti sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice glede izbrisanih, če je Slovenija pravna država.