Vlada se je namreč pretekli teden na četrtkovi seji odločila, da za evropska delegirana tožilca predlaga oba kandidata, ki sta vložila kandidaturi, torej Tanjo Frank Eler in Mateja Oštirja. Predlog je sicer glede na odločitev vlade začasen, dokler ne bodo uspešno končali nacionalnega dela postopka imenovanja kandidatov.

Sorodna novica Ob imenovanju evropskih tožilcev tudi vprašanja, kaj pomeni, da sta imenovana "začasno"

Določilo o "začasnosti" je sprožilo niz vprašanj. Med drugim je Državnotožilski svet (DTS) v povezavi s temi dilemami opozoril, da "predpisi začasnega imenovanja ne predvidevajo niti vladi ne dajejo pristojnosti, da bi na kakršen koli način zamejevala ali posegala v predlog DTS-ja za imenovanje evropskih delegiranih tožilcev".

Frank Eler in Oštir menita, da vlada nima pristojnosti odločiti o trajanju mandata tožilcev, ampak da bo o tem odločil EPPO. Sta pa izrazila zadovoljstvo, da se je postopek imenovanja končno premaknil z mrtve točke in da bo vlada nekako izpolnila svojo zakonsko dolžnost.

Ministrstvo za pravosodje je v petek pojasnilo, da je vlada pri tem izkoristila možnost, zapisano v uredbi Sveta Evropske unije 1939 iz leta 2017, po kateri lahko država v določenih primerih za novega evropskega delegiranega tožilca predlaga drugega tožilca.

Sorodna novica Glavna evropska tožilka Slovenijo obtožuje motenja evropskega pravosodnega sistema

EPPO je pristojen za preiskavo, pregon in obtožbe v primeru kaznivih dejanj, ki škodujejo finančnim interesom EU-ja. V projektu sodeluje 22 članic Unije, tudi Slovenija, ki do četrtkove odločitve vlade edina še ni imenovala evropskih delegiranih tožilcev.

Evropska glavna tožilka Laura Kövesi je v preteklih mesecih večkrat opozorila, da to ovira delovanje tožilstva, spodkopava njegovo učinkovitost pri zaščiti finančnih interesov EU-ja in terja ukrepanje z vsemi razpoložljivimi sredstvi.