Po drugi strani pa primeri dobre prakse kažejo, da je kljub kadrovski stiski mogoče lepo poskrbeti za varovance.

So domovi za starejše, v katerih je bivanje prijetno, so pa tudi taki, kjer ni tako. V katerem izmed njih bo starostnik dobil mesto, je neke vrste loterija. Lahko dobi sobo ali posteljo v »dobrem« domu, če ne, pa se zgodi, da njegov primer pristane v medijih, tako kot še ena žalostna zgodba, ki potrjuje, da so starostniki v Sloveniji, kakor pravijo v združenju Srebrna nit, prezrta anonimna množica, od katere se pričakujejo molk, potrpežljivost, životarjenje in trpljenje. Kdo je glavni krivec za številne žalostne zgodbe, ki preplavljajo medije, je težko reči. Levji delež krivde zagotovo nosi država, ki vse do danes ni zmogla urediti področja institucionalizirane oskrbe starejših tako, da bi jim omogočila dostojno staranje.

In medtem ko vlada in pristojne ustanove iščejo rešitve, z večletno zamudo pripravljajo nove zakone in normative ter se sprašujejo, od kod vzeti denar, svojci in zaposleni iz nekaterih domov poročajo o novih primerih neprimernega ravnanja s stanovalci. Poglejmo eno od takih zgodb. Uršula Kojc je 92-letna oskrbovanka Doma Danice Vogrinec v Mariboru. Zaradi hude naglušnosti je njeno sporazumevanje z drugimi oteženo. Hčerka Danica Jus mamo redno obiskuje. S sestro prihajata v dom izmenično skorajda vsak dan in se trudita mami polepšati dneve. Da vse ni tako, kot bi moralo biti, opažata že dlje časa, Danica Jus pa zaposlene v domu na to tudi odločno opozarja.

Sodu je izbil dno zlom roke, ki so ga prezrli.

Danica Jus se je odločila zgodbo svoje 92-letne mame zaupati medijem, ker so jo z zlomljeno roko kljub opozorilom več kot 24 ur v bolečinah pustili brez zdravniške pomoči. A prav na dan objave prispevka o tem v oddaji Koda je Uršula Kojc znova potrebovala nujno medicinsko pomoč. »18. junija so me obvestili, da so mamo odpeljali na urgenco zaradi močne dehidracije, podhranjenosti, visoke vročine. In čeprav mi je ves konec tedna vodstvo doma zagotavljalo, da mama normalno je in pije, se je izkazalo, da to ne drži,« je povedala Danica Jus. Zgodba se je ponovila že čez dobra dva tedna, ko je njena mama zaradi enakih težav znova pristala v bolnišnici. Naša sogovornica za slabo zdravstveno stanje svoje mame krivi osebje doma, ki po njenem mnenju izvaja slabo zdravstveno oskrbo, zato je s pomočjo združenja Srebrna nit o dogajanju obvestila pristojne inšpekcije, ki so opravile nadzor. »Pozneje me je varuhinja pacientovih pravic obvestila o tem, da je bilo ugotovljenih več nepravilnosti, in mi celo dala ime in podatke inšpektorice, ki je postopek vodila. Tudi ona je potrdila nepravilnosti in mi svetovala, naj od doma zahtevam povzetek nepravilnosti, ki so jih odkrili. Do danes nisem dobila oziroma nisem bila seznanjena z ničimer,« pove Jusova. Zapisnika inšpekcijskih nadzorov sicer kažeta, da nepravilnosti v domu ni. Jusova je mamo medtem vpisala na seznam čakajočih v drugem domu, zoper vodstvo zdajšnjega pa je konec junija podala ovadbo na policijski postaji Maribor. Preiskava še ni končana. Vodstvo doma očitkov Jusove ni želelo komentirati pred kamero, snemalni ekipi oddaje Koda pa je prepovedalo vstop v prostore doma.

Kadrovske težave, težaško in preslabo plačano delo

Da domovi starejših zaradi kadrovske stiske in pomanjkanja finančnih sredstev težko zagotavljajo primerno oskrbo, je nesporno dejstvo. Nedavno sprejeti dogovor, ki deli denar v zdravstvu, je z aneksom domovom za starejše namenil dodatne tri milijone evrov, kar pa bo zaradi povišanja plač v javnem sektorju še zmeraj premalo. Denar za višje stroške dela so morali tako najti tudi drugje, posledica tega pa je zmanjšanje nujno potrebnih naložb, vzdrževalnih del, varčevati morajo celo pri sanitetnem materialu. Direktorica Doma za starejše Vič Rudnik Melita Zorec je za TV Dnevnik konec avgusta povedala: »V bistvu je iz meseca v mesec težko. Gledamo, da naši stanovalci ne čutijo tega, da dostojno poskrbimo zanje, ampak na dolgi rok to ne bo več šlo.« Biserka Marolt Meden iz združenja Srebrna nit ministrstvo poziva, naj že končno začne uresničevati obljube: »Da bodo starejši postali prioriteta v družbi. Vemo, kakšna je demografska slika, kako se veča število starejših.« Dolgoročna finančna vzdržnost sistema je nujno potrebna. Slovenija je ena od zadnjih držav na svetu, ki strošek dolgoročne oskrbe prelaga na svojce. »Zato smo poziv na vlado in ministrstva naslovili zdaj, ko se pripravlja dveletni proračun. Kajti če v tem proračunu ne bo več sredstev za starejše, potem bodo vse obljube padle v vodo. To čakanje je skrajno sprevrženo in neprimerno, zato se mora končati,« je odločna Medenova. Predstavnike združenja bosta minister za zdravje Aleš Šabeder in ministrica za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer sprejela konec meseca.