Predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije je poudaril, da smo tako Slovenci kot Italijani člani EU-ja, zato bi si morali prizadevati za spravo, in ne za poglabljanje razlik.

Kako komentirate izjavo italijanskega predsednika Georgia Napolitana, ki je tudi letos izjavil, da je šlo v primeru fojb za etnično čiščenje?
Predvsem obžalujem tako izjavo italijanskega predsednika, potem ker je bil pred mesecem dni na obisku pri nas. Mi smo ta obisk razumeli kot korak sprave in opravičila za to, kar je dejal lani. Letos pa ne samo, da se ni opravičil, ampak je samo potrdil izjave iz lanskega leta, ki so bile za nas Slovence ne le netočne, ampak strahovito žaljive. Govoril je o etničnem čiščenju, in pri tem bi ga jaz spomnil na to, da mi nismo nikdar dali nobene izjave o tem, da hočemo Italijane uničiti, Mussolini pa je v Gorici govoril, da so Slovenci strupeno seme, ki ga je treba izkoreniniti z ognjem in mečem. 5. januarja je zunanji minister Italije grof Ciano sprejel generalnega sekretarja Vidussonija, ki mu je rekel, da je treba vse Slovence pobiti. To je napisano v Cianovem dnevniku. Mi nikdar nismo bili ekspanzionisti, mi nismo prišli v Rim. Italijani pa so okupirali Ljubljano in govoriti o slovenskem ekspanzionizmu je zaradi tega globoko zgodovinsko netočno, za Slovence pa žaljivo.

Napolitano je podobno izjavo podal že lani. Zakaj menite, da jo ponavlja tudi letos?
Napolitano je bil nekdaj član italijanske komunistične stranke in očitno hoče svojo politično preteklost, ki se je očitno sramuje, poravnati na račun tega, da meče blato na Slovence.

Se bo ta tema vlekla v nedogled? Italijani bodo ob tem dnevu izjavili nekaj, mi se bomo odzvali ...
Mislim, da to ni pot. To, da jaz spominjam italijanskega predsednika na zgodovinske dokumente, delam z obžalovanjem, ker sem v to prisiljen. Nasprotno, mi smatramo, da smo danes v Evropski uniji Slovenci in Italijani, in si moramo zato prizadevati eni in drugi za spravo, ne pa za poglabljanje razlik in ponavljanje težke zgodovinske preteklosti. V zgodovinski preteklosti so se zgodile, z njihove in naše strani, stvari, ki jih danes obžalujemo in zaradi tega je po mojem mnenju popolnoma napak razpihovati žerjavico in obujati sovraštvo, namesto da bi gradili prijateljstvo.

Kako komentirate odziv predsednika države Danila Türka. Je bil preveč ali premalo oster?
Razumem izjavo našega predsednika, ki je bila diplomatsko zadržana, in menim, da je za predsednika to prav. Taka izjava je odraz njegove želje, da ne gremo po poti poglabljanja sovraštva, ampak, nasprotno, po poti sprave. Je pa popolnoma razumljivo, da predsednik ob tej priložnosti ni želel ponavljati zgodovinskih dejstev, ki sem jih omenil jaz.

Kako bi primerjali lansko ravnanje predsednika Drnovška, ki se je na izjavo odzval le s pismom, vsebina katerega javnosti ni bila znana. Se je predsednik Türk vseeno odzval bolje?
Menim, da je ravnanje nekdanjega predsednika vprašanje njegovega lastnega osebnega stila. Današnji, mladi predsednik Türk, ki ima bogato diplomatsko izkušnjo, je po mojem mnenju reagiral primerno, tako kot državnik v taki situaciji mora, in je s tem dal nauk in šolo italijanskemu predsedniku.

Zakaj Italija vztrajno omenja fojbe na najvišji državni ravni. Ji to kako koristi?
To lahko jaz samo obžalujem. Posebej v smeri, o kateri je govoril predsenik Napolitano, ki je govoril o slovanskem ekspanzionizmu ... Na naši strani nikdar ni bilo nikakršnih želja ekspanzionizma na zahod, nasprotno pa branimo svoje nacionalno ozemlje in svojo nacionalno identiteto. Na žalost moram reči, da se v italijanski politiki, ne samo v preteklosti, ampak, kot je očitno, tudi v sedanjosti, pojavljajo stvari, ki bi jih bilo bolje zgodovinsko pozabiti.

Kakšna je vaša resnica o fojbah?
Fojbe so žalost. Fojbe so brazgotina na našem narodnem telesu. To se je po vojni na žalost dogajalo. Tu so bile storjene mnoge krivice. Ni pa res, kar trdi predsednik Napolitano, namreč da so bili ljudje ubijani iz etničnih razlogov, da so fojbe dokaz etničnega čiščenja. Fojbe so dokaz ideoloških konfliktov in obračunov, ki jih mi obžalujemo in obsojamo. Nikakor pa nimajo fojbe te dimenzije, ki jim jo želijo pripisati predsednik Napolitano in današnji revizionisti v Italiji.

Tako ena kot druga stan omenjata število žrtev. Številke so različne. Kaj pravite vi?
Številke so popolnoma neprimerljive, kajti Italijani so bili okupatorji slovenskega Primorja od konca prve svetovne vojne naprej. In od 6. aprila 1941 pa do 8. septembra 1943 leta so bili okupatorji t. i. ljubljanske province. V tem času je bilo samo izgnanih iz Slovenije okrog 30.000 Slovencev. Mi nismo izganali niti enega Italijana. Slovenske vasi so med vojno gorele, mi nismo požgali niti ene italijanske vasi. Streljali so talce. Gospod Napolitano je prišel v Ljubljano, pa ga nismo silili, naj gre pogledat v Gramozno jamo, kjer so streljali talce. Streljanih je bilo nešteto naših civilistov. V Babnem polju so kosce pobrali med košnjo in jih postrelili v t. i. Vražjem vrtcu. General Robotti je na rob poročila o vojnih grozodejstvih zapisal: "Premalo se ubija." Na vse te krvoločnosti si italijanski predsednik dovoli govoriti o slovenskem "odio et furia", da smo mi s sovraštvom in besom ravnali. Mi smo branili svojo domovino, ne pa sejali sovraštvo.

Aleksandra K. Kovač