Slovenski znakovni jezik je od junija letos vpisan v slovensko ustavo, s tem pa je priznan kot samostojen in avtohton jezik Slovenije. Znakovni jezik namreč ni enoten za ves svet, ampak obstajajo nacionalni znakovni jeziki. 27 držav članic Evropske unije, med njimi tudi Slovenija, je znakovni jezik že priznalo kot uradni jezik gluhe manjšine in ga statusno izenačilo z govorjenimi jeziki. Le pet držav EU-ja pa ima pravico do znakovnega jezika vpisano v ustavo.

Novi 62.a člen v Ustavi RS je šele začetek novega poglavja v zgodovini skupnosti gluhih, poudarjajo v zvezi. Letos je bil poleg ustavnega zakona sprejet tudi Nacionalni program za jezikovno politiko. "Pričakujemo, da bo država na podlagi obeh strateških dokumentov poskrbela za sistemski razvoj znakovnega jezika. Razviti je treba večjo bazo kretenj, uvesti predmet znakovni jezik v šolah, kjer se šolajo gluhi, raziskati slovnične značilnosti jezika ter ga implementirati v vse ravni življenja gluhih," je povedal sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije Matjaž Juhart.

Juhart je opozoril, da je 21.000 slovenskih kretenj premalo, saj s toliko besedami operirajo slišeči osnovnošolci. Zaradi slabe razvitosti jezika in nedostopnega izobraževanja je tudi izobrazbena struktura gluhih najslabša med invalidi, pravi. "Nujen je tudi nadaljnji strokovni razvoj tolmačev in učiteljev znakovnega jezika, saj za zdaj ni študijskega programa, ki bi to omogočal," je dejal Juhart.

Štirje gluhi dijaki v šolah ostali brez tolmača

V Zvezi gluhih in naglušnih Slovenije želijo tudi popolno sočasno podnaslavljanje televizijskih programov, gledaliških predstav oziroma vsega, kjer so prisotne osebe z izgubo sluha.
Predsednik Zveze gluhih in naglušnih Slovenije Mladen Veršič je dejal, da je letošnji dan slovenskega znakovnega jezika zgodovinski zaradi 62.a člena Ustave RS. Poleg tega pa je priložnost, da opozorijo na številne pomanjkljivosti na področju izobraževanja gluhih. "Letos so namreč štirje gluhi dijaki v šolah ostali brez tolmača. To je nedopustno in pozivam resorno ministrstvo k takojšnji rešitvi," je opozoril Veršič.

Uporabnica slovenskega znakovnega jezika Valerija Škof je za Radio Slovenija povedala: "Po vpisu slovenskega znakovnega jezika v ustavo sem zagotovo mislila, da se bodo stvari vsem nam dijakom, študentom, učencem odprle, vendar je bil prvi udarec že 1. septembra, ko so gluhi otroci ostali brez tolmača. In to je bil za nas ogromen šok, da kljub tej ustavni spremembi te pravice ni."

Ob slovenskem dnevu znakovnega jezika so pri Zvezi ustvarili dokumentarni film 62.a o razvoju slovenskega znakovnega jezika, stand up komedijo Decibel-ga, v kateri nastopajo tako gluhi kot slišeči komiki, ter posneli videospot Verjemi vase, ki je nastal pod okriljem ljubljanskega raperja Matevža Andročeca - Ževža in je v celoti dostopen gluhim osebam. Dokumentarni film in stand up komedijo bodo zaradi trenutnih zdravstvenih razmer premierno prikazali predvidoma decembra.

Tudi varuh poziva k udejanjenju pravic gluhih

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je pred slovenskim dnevom znakovnega jezika poudaril, da je vpis slovenskega znakovnega jezika v ustavo prvi korak k polnemu uresničevanju pravic gluhih oziroma oseb z okvarami sluha. Pristojne poziva k pripravi podzakonskih predpisov, da se bodo pravice udejanjale še v praksi. Pričakuje tudi, da bo pripravljen zakon, ki bo urejal svobodno uporabo in razvoj jezika gluhoslepih, in da bo v DZ-ju sprejet čim prej, so zapisali v uradu varuha.

V Sloveniji živi okoli 150.000 ljudi z izgubo sluha, od tega se jih v slovenskem znakovnem jeziku sporazumeva približno 1500. Še posebej ranljivih je okoli 150 gluhih starostnikov, ki bivajo v domovih za starejše občane. "Komunikacijska ovira je vzrok velike osamljenosti, saj se ne morejo vključevati v redne aktivnosti doma in ne morejo razvijati medsebojnih odnosov s sostanovalci. Zaradi osamljenosti in izoliranosti začnejo prej slabeti, tako umsko kot duševno, kar lahko vodi v hitrejšo smrt," so na zvezi gluhih in naglušnih še opozorili v sporočilu za javnost.