Zakon o minimalni plači, ki je začel veljati v torek, predvideva zvišanje minimalne plače na 734,15 evra bruto z letošnjim marcem oziroma najpozneje do 1. januarja 2012, če bi takojšen dvig povzročil delodajalcem velike težave.

"Vendar pa se na sindikate v podjetjih izvajajo pritiski za sklenitev sporazuma o postopnem dvigu minimalne plače, pri čemer se grozi z odpuščanji delavcev ter uravnilovko v plačnem sistemu," je opozoril izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko.

"Direktorji naj najprej sebi znižajo plače"
Grožnje z odpuščanji so nezakoniti pritiski delodajalcev na sindikate ter namen miniranja zakona o minimalni plači, opozarjajo na ZSSS-ju. Pričakujejo, da v tistih podjetjih, kjer bodo sklenili sporazume o postopnem zvišanju minimalne plače, v tem času ne bodo odpuščali, da bodo redno izplačevali plače in poravnavali socialne prispevke, ne bodo izplačevali nagrad in dobičkov ter izdelali načrt prestrukturiranja.

"Vsekakor pričakujemo, da bodo direktorji pred predlogom morebitnega postopnega zvišanja minimalne plače sami sebi znižali plače," je dodal Zorko.

Tudi predsednik zveze Dušan Semolič poudarja, da mora biti postopen dvig plače izjema, in ne pravilo. Strinja se, da lahko v podjetjih z veliko delavci z minimalno plačo takojšnje zvišanje res lahko povzroči težave, vendar pa je treba te težave razumno reševati z dialogom, in ne z diktatom.

Če ni dogovora z delavci, se mora plača zvišati
Ministrstvo za delo je ob uveljavitvi zakona o dvigu minimalne plače na spletni strani objavilo tudi pojasnila, kako naj spremembe potekajo. Če bi občutno zvišanje zneska za minimalne plače določenim delodajalcem povzročil nepremostljive težave, zakon pod posebnimi pogoji omogoča postopen prehod na nov sistem. S predstavniki zaposlenih mora tak delodajalec skleniti pisni sporazum, da bodo plače zvišali postopno, v njem pa morajo opredeliti tudi terminski plan prilagajanja.

O pogajanjih za podpis takega sporazuma mora delodajalec obvestiti inšpektorat za delo, pogajanja pa lahko potekajo največ dva meseca od uveljavitve zakona. Če delodajalec kljub pogajanjem ne sklene sporazuma z delavci oziroma njihovimi predstavniki, mora po dveh mesecih, torej najpozneje maja, preiti na izplačilo minimalne plače v polni višini, to je 734,15 evra.