Haider si bo prizadeval za soglasje z vsemi ključnimi političnimi akterji na avstrijskem Koroškem - a brez Dunaja. Foto: EPA
Haider si bo prizadeval za soglasje z vsemi ključnimi političnimi akterji na avstrijskem Koroškem - a brez Dunaja. Foto: EPA
Napisi v nemškem jeziku
Še pred kratkim smo lahko Haiderja opazovali med nameščanjem samo enojezičnih napisov (v nemškem jeziku) z dodanimi manjšimi slovenskimi tablicami. Foto: RTV SLO

Koroški deželni glavar naj bi se s predstavniki političnih strank in organizacij slovenske manjšine sešel na posebni okrogli mizi, kjer naj bi prišli do "pametne rešitve". Po njegovih besedah so se dogovoru približali že lani, vendar so zvezne oblasti zavrnile ponujene predloge.

Haider je za avstrijski Kleine Zeitung napovedal, da bodo vabila na okroglo mizo sledila v prihodnjih 14 dneh. Povabljeni bodo vsi ključni akterji, kar je potrdil tudi Haiderjev tiskovni predstavnik Stefan Petzner. Hkrati je povedal, da ima okrogla miza "smisel samo, če se bodo vsi odzvali na povabilo".

Osrednji točki okrogle mize naj bi bili iskanje možnosti, da se vpleteni obvežejo za operacijski načrt za rešitev vprašanja, in število pripadnikov narodne skupnosti v posameznih občinah. Haider je prepričan, da je ključnega pomena prav "statistična evidenca, razumljiva tudi za večino".

Vouk za razširitev obstoječe zakonodaje
Podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Rudi Vouk je potrdil, da je NSKS pripravljen na iskanje kompromisne rešitve. Po njegovem bi za začetek zadostovalo, če bi v zakon vključili ustrezno razširitveno klavzulo in zagotovili dvojezično topografijo v 173 krajih na avstrijskem Koroškem. Vouk pojasnjuje, da so v številu 173 zajeti vsi kraji, ki so bili že navedeni v vladnih predlogih, kraji, ki so dobili pozitivno odločbo ustavnega sodišča, in tudi tisti kraji, za katere postopki na ustavnem sodišču še potekajo, vendar bodo po vseh predvidevanjih dobili pozitivno oceno.

T. i. Karnerjev predlog, ki je bil predstavljen na zadnji konferenci o konsenzu leta 2005, je predvideval dvojezične napise v 158 krajih, kasneje pa je avstrijska zvezna vlada pripravila svoj predlog, ki bi napise vzpostavil v 141 krajih.