Novela zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja določa, da se velike projekte, vredne več kot 10 milijonov evrov, v revizijskem postopku obravnava prednostno. "Učinki se bodo pokazali zelo hitro," je pojasnil minister za javno upravo Rudi Medved.

Novela zakona bi tako lahko vplivala na sago z oddajo del za gradnjo druge cevi predora Karavanke, če bi bila uveljavljena že prej. "V tem postopku bi se verjetno lahko marsikaj odvijalo drugače, predvsem pa bi bil postopek bistveno hitrejši," je zatrdil.

Medved se zaveda, da pritoževanja v postopkih javnega naročila ni mogoče prepovedati. "To nam je popolnoma jasno. Lahko pa ga omejimo in omejujemo," je bil zadovoljen. V skladu z novelo zakona pritožnik ne bo mogel več navajati istih kršitev večkrat v istem postopku, saj se bo mogoče na posamezno vsebino pritožiti le enkrat. Spremembe zakona pa k hitrejšemu odločanju silijo tudi naročnika.

Slovenija v javnih razpisih precej transparentna

Z novelo zakona se prenavlja tudi postopek imenovanja članov Državne revizijske komisije. Ta bo po Medvedovih besedah po novem strokovno še bolj usposobljena, saj se merila za kandidaturo bistveno zaostrujejo. "Državna revizijska komisija ne nazadnje odloča o milijardah javnega denarja," je opomnil in dodal, da se bo od kandidatov po novem zahtevalo bistveno več izkušenj na področju javnega naročanja, ti pa bodo šli najprej čez sito Sodnega sveta, končno besedo pri imenovanju pa bo še vedno imel DZ.

Ko govorimo o javnem naročanju v Sloveniji, se tudi zaradi zapletov pri nekaterih infrastrukturnih projektih ustvarja slika, da je na tem področju vse zanič, da vsi goljufajo, kradejo in zavlačujejo postopke. A praksa temu po Medvedovih besedah ne pritrjuje. "Tudi OECD Sloveniji priznava, da ima z vidika transparentnosti področje javnih naročil urejeno na najboljši možni način ter je v samem vrhu med evropskimi državami," je dejal.

"Naročniki se premalo zavedajo, da upravljajo z javnim denarjem"

Kljub temu na ministrstvu razmišljajo o novih spremembah zakonodaje s področja javnega naročanja. Te bodo šle v smeri bolj odgovornih in samozavestnih javnih naročnikov. Naročniki se namreč premalo zavedajo svoje odgovornosti, da upravljajo z javnim denarjem, je dejal Medved.

Prenovljeni zakon o javnem naročanju bo tako zahteval določena znanja od tistih, ki se pri naročnikih ukvarjajo z javnimi naročili. Teh postopkov namreč ne more voditi kar vsak, saj prihaja do slabo pripravljene dokumentacije in slabo izpeljanih razpisov, po drugi strani pa naročniki te šibke točke zelo hitro odkrijejo, je opomnil Medved. "Razpis mora biti dobro in strokovno pripravljen, da lahko naročnik samozavestno stoji za njim," je poudaril.

Želi si tudi večje konkurence na razpisih. "Največ denarja nam odteče tam, kjer se na razpis prijavi le en ponudnik," je pojasnil. Kjer ni konkurence, pa je zadeva dražja, je dejal in opozoril, da nam zato "skozi prste polzijo milijoni javnega denarja".

Na 40 odstotkov razpisov se prijavi le en ponudnik

Razpisov, na katerega se prijavi le en ponudnik, imamo v Sloveniji zelo veliko, skoraj 40 odstotkov, je dejal minister, ki ne pristaja na izgovore, da je trg majhen, da je konkurence malo, da so postopki zapleteni. "Prepričan sem, da to niso vsi razlogi," je dejal.

Da so potrebne spremembe v sistemu javnega naročanja, se strinja tudi generalni direktor direktorata za javno naročanje Sašo Matas. "Prepričani smo, da v tretjem desetletju, odkar imamo v Sloveniji sistem javnega naročanja, potrebujemo bolj fleksibilen in učinkovit sistem javnega naročanja, bolj odgovorne naročnike ter morda tudi bolj fleksibilno zakonodajo, ki bo omogočila preprostejše postopke, na drugi strani pa sankcioniranje tistih, ki sistem zlorabljajo," je dejal.
V zakonodajni postopek naj bi predlog sprememb zakona prišel sredi leta 2020.