Z nakupovanjem tovrstne hrane lahko veliko naredimo za oživitev slovenskega gospodarstva, ohranjanje kmetijstva, preprečevanja sive ekonomije, pa tudi za to, da jemo zdravo in kakovostno hrano, je poudaril minister za kmetijstvo in za okolje Dejan Židan. Slovenija po njegovih besedah nameni pet odstotkov BDP-ja za uvoz hrane in prehranskih surovin, zato je to področje lahko velika tržna niša. Omenil je tudi spremembo v sistemu javnega naročanja, ki omogoča pozitivno diskriminacijo pri naročanju hrane v vrednosti do 80.000 evrov.

S promocijo hrane iz naše bližine želijo na ministrstvu za kmetijstvo izboljšati obveščenost uporabnikov o prednostih lokalno pridelane hrane, o tem, kako je pridelana, predelana, kakovostna in varna, so sporočili. Julija se tako začenja promocijska kampanja Hrana iz bližine, v jesenskem delu, ko se začneta obiranje in pobiranje pridelkov, pa načrtujejo posebno akcijo, s katero želijo ustvariti "gibanje, v katerem bodo sodelovali pridelovalci, predelovalci, porabniki in trgovine", kmetije pa bodo pripravile tudi dneve odprtih vrat.
"Želimo povečati zaupanje porabnika v slovensko hrano, prodajo slovenske hrane ter spodbuditi sodelovanje pridelovalcev in živilskopredelovalne industrije, vzpostaviti pa želimo tudi shemo kakovosti in enotno, enostavno označbo hrane iz naše bližine. Označba kakovosti bo nadgradnja celotnega projekta in bo zaživela 2014," je povedala predsednica Sveta za promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov Aleša Kandus.
Slovenci imajo radi in želijo domačo hrano
Ministrstvo je povzelo tudi izsledke javnomnenjske raziskave Trženjski monitor. Ta kaže, da porabniki najbolj zaupajo kupljeni hrani slovenskih proizvajalcev. Vsak tretji anketiranec raje poseže po slovenskih znamkah, čeprav je cena nekoliko višja.
Med temi so kot glavne razloge navedli boljšo kakovost (32 odstotkov), zaupanje (29 odstotkov), podporo slovenskemu gospodarstvu (25 odstotkov) ter konkretne razloge, kot so svežina, zdravje in varnost (23 odstotkov).
Večina porabnikov pri nakupu izdelkov hitre porabe tudi preverja poreklo - največ pri mesu in mesnih izdelkih (73 odstotkov), svežem sadju in zelenjavi (63 odstotkov) ter mleku in mlečnih izdelkih (63 odstotkov). Raziskava je ob tem pokazala, da si porabniki želijo kakovostne lokalne hrane.