Pojasnil je, da objektivni znaki glede rezultatov pogajanj sindikatov javnega sektorja z vlado kažejo drugače. Po njegovem mneju so razlogi za stavko javnih uslužbencev preprosti: "Zahtevamo pravico do socialnega dialoga, pravne države tudi za šibkejšo stran, ne le za vladajoče, in poravnavo dolga v deležih plače za mnoge, na kar čakajo že od avgusta 2008."

Se bo vlada odločila za "razbojniško" akcijo?
Javni sektor bo po njegovih besedah vztrajal do konca oz. do podpisa sporazuma z vlado. "Če bodo današnja pogajanja dala kak rezultat, se lahko stavka zaključi takoj. Do jutri bomo zagotovo zdržali, to pa zadošča, da zmagamo v najpomembnejši zahtevi. Vlada bo morala poravnati četrtino izravnave plač - razen seveda, če se ne odloči za kako razbojniško akcijo. Če se ne bo zgodilo nič od tega, bomo vztrajali do konca, saj je čas na naši strani. Mandat vlade je krajši od mandata državljanov," je poudaril vodja Sindikata kulture in narave Glosa Doro Hvalica.

Ob spoštovanju pravne ureditve, katere temelj je zaščita šibkejše strani, vladi na sodišču ne bo uspelo zadržati izplačilo tretje četrtine sredstev za odpravo plačnih nesorazmerij, je prepričan Hvalica. "Če pa ji manever s sodiščem uspe, bomo to razumeli (in tako v prihodnje tudi ravnali), da je sodišče dalo vladi odločbo o njeni opravilni nesposobnosti," poudarja.

"Stavka pač mora povzročiti škodo in nezadovoljstvo"
Pred srečanjem stavkovnega odbora s predstavniki vseh sindikalnih central pa je povedal: "Danes se stavkovni odbor sreča s predstavniki vseh slovenskih sindikalnih central, ker nam želijo dati podporo, saj so ali pa bodo vsi v podobnem položaju."

Stavka nekaterim povzroča nevšečnosti, a Hvalica pojasnjuje: "Stavka pač mora povzročiti škodo in nezadovoljstvo, saj sicer ne bi bila stavka." Dejal je, da pričakujejo samo podporo tistih državljanov, ki vedo, da javni sektor s stavko rešuje pravno državo in pravico do socialnega dialoga. "Ne pričakujemo je od tistih, ki ploskajo Francozom, ko gori pol Pariza, doma si pa zaradi istih razlogov ne upajo pogledati šefu v oči in protestno ugasniti računalnik," je poudaril.

"Sindikati nimamo vpliva na plače visokih funkcionarjev"
Na očitke, da imajo javni uslužbenci vsaj relativne plače, je Hvalica dejal: "O relativnih dobrih plačah ni vredno govoriti, saj imajo tisoči zaposlenih komaj minimalno plačo. Javnost seveda pozna samo plače visokih uradnikov in funkcionarjev. Na katere pa sindikati praviloma nimamo veliko vpliva."

"47 let že delam v nekih izrednih, kriznih, prehodnih in drugačnih obdobjih. Ne poznam razmer po krizi, ker to ne obstaja. Po krizi si bo kapital izmislil nove posebne razmere. Ali vaša banka, ki ji dolgujete obroke za stanovanje počaka na neke daljne razmere, ko boste morebiti imeli denar zanje?" Hvalica z vprašanjem odgovarja na predlog, naj uslužbenci javnega sektorja počakajo, da mine kriza in potem od vlade zahtevajo uresničitev svojih zahtev.

Kamnarjeva za kompromise, Krebsova ne?
Na vprašanje, katera vladna pogajalka je trša, Helena Kamnar ali Irma Pavlinič Krebsm, pa je odgovoril: "Kamnarjeva je tehnokrat z izrazito usmeritvijo v kompromisno rešitev, Krebsova pa je 'železna' pravnica, ki navidezno iskanje rešitev samo igra."

"Na pogovoru z vlado smo bili seznanjeni samo s tistim delom zakona, ki govori o zamrznitvi plač v javnem sektorju. Seveda nasprotujemo tudi ukrepom na pokojninskem, socialnem in drugih področjih. Toda res je tudi, da gre samo v primeru plač za poravnavo dolga države in ne za zamrznitev povečevanja plač," še pojasnjuje Hvalica.