Pisarna informacijskega pooblaščenca je namreč prav v povezavi z omenjeno problematiko prejela največ prijav in vprašanj posameznikov. Ustavno sodišče je sicer letos z razveljavitvijo odlokov glede preverjanja pogoja preboleli, cepljeni, testirani (PCT) na njihovo pobudo že potrdilo opozorila informacijskega pooblaščenca glede neustreznosti ukrepanja oblasti, so v sporočilu za javnost zapisali pri informacijskem pooblaščencu.

Odziv družbe kot celote je, izhajajoč iz analize njihovega dela, znova potrdil, da morajo države rešitve iz krize vedno iskati v ustreznem ravnotežju in sočasnem spoštovanju vseh človekovih pravic, menijo in dodajajo, da so zato lani vse napore usmerili v čim učinkovitejšo obravnavo skrbi in stisk posameznikov, podjetij, šol, novinarjev in drugih, ki so se znašli v "zapletenem labirintu izvajanja ukrepov z resnimi posledicami tako za zasebnost kot tudi za transparentnost".

Informacijski pooblaščenec je svoje delo kljub posebnim razmeram, povezanimi z epidemijo, izvajal uspešno. Na področju dostopa do informacij javnega značaja je število pritožbenih zadev v letu 2021 naraslo na 639, kar je 74 več kot leto prej. V letu 2021 se je bistveno povečalo število primerov, ki se nanašajo na informacije o izvajanju epidemioloških ukrepov, javnega zdravja in porabo javnega denarja.

Kot so zapisali, je glede transparentnosti delovanja države in učinkovitosti dostopa do informacij javnega značaja analiza podatkov vsekakor lahko razlog za skrb o delovanju državnih institucij, saj se je kar za 37 odstotkov povečalo število pritožb zoper državne organe, tako zoper zavrnilne odločitve kot zaradi molka organa. Znova opažajo kar 38-odstotni delež pritožb zaradi molka, na kar opozarjajo že nekaj let.

Skrb vzbujajoča je po njihovih navedbah tudi rast števila pritožb medijev, saj kaže, da se zavezanci na zahteve medijev ne odzivajo ustrezno, zato jih pozivajo, da te obravnavajo v najkrajših mogočih rokih in ne zavlačujejo postopkov.

Na področju varstva osebnih podatkov so tudi lani prejeli rekordno število prijav, skupaj kar 1360, in pritožb glede uveljavljanja pravic posameznikov (313).

Kot ugotavljajo, vsebina in obseg dela v letu 2021 znova potrjujeta, da je uspešnost obravnave kriznih razmer neposredno odvisna prav od transparentnega vodenja vseh sistemov države in spoštovanja človekovih pravic.

Zavezance, javne organe in druge institucije zato pozivajo, da v letu 2022 s hitrim odzivanjem na zahteve posameznikov in medijev ter z odgovornim izvajanjem vseh svojih obveznosti in pristojnosti poskrbijo za učinkovito uveljavljanje obeh pravic, zakonodajalca pa k doslednemu spoštovanju zahtev ustave in odločitev ustavnega sodišča.

"Verjamemo, da bo nov zakonodajalec naše ugotovitve in priporočila vzel resno in jih upošteval pri svojem delu. Vsekakor si ne želimo, da bi bilo tudi letošnje letno poročilo deležno zlorabe ustave, zakonov in poslovnika državnega zbora, kot se je lani prvič do zdaj zgodilo pri obravnavi letnega poročila za leto 2020 pri poslancih takrat vladajoče koalicije," so še dodali.