Tudi dopoldanska ni izjema. Najprej je vlada rebalansirala proračun za letos, zdaj se pripravlja na rebalans proračuna za prihodnje leto. Ministri naj bi dobili na mizo razrez proračuna tudi po resorjih, nato sledi usklajevanje, proti koncu januarja pa naj bi vlada rebalans poslala v državni zbor.

Za prihodnje leto si je postavila cilj: 2,8-odstotni primanjkljaj. Predvsem v želji, da se vsaj delno reši oklepa evropskega nadzora. Pa ji bo to uspelo? Za zadaj je na dveh tretjinah, še tretjina jo loči od cilja. Manjka ji še okrog 230 milijonov evrov. V okviru priprave rebalansa je pričakovati, da bo vlada, tako kot pri obdavčitvi sladkih pijač, popustila tudi pri dajatvah za obremenjevanje okolja z emisijami ogljikovega dioksida, zaradi katerih je za torek napovedan tudi protestni shod. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je v četrtek povedal, da so v zaključnih pogovorih, da ukrep zelo pomembno omilijo. Vlado pri pripravi rebalansa čakajo tudi še usklajevanja z občinami, kako bi zmanjšali njihove stroške in tudi sredstva, ki jih za njihovo delovanje namenja država. Se je pa uskladila z javnim sektorjem, ki bo k prihrankom prispeval 350 milijonov evrov.

Vsak minister bo moral poiskati notranje rezerve. Ker je ministrstev kar 16, to ne bi smelo povzročati težav. V skladu z makroekonomskimi napovedmi pa si lahko obeta tudi nekoliko višje prilive od letošnjih. Vlada ima na voljo tudi možnost čimprejšnje uvedbe davčnih blagajn. Čeprav je minister za finance Dušan Mramor napovedal strukturne spremembe, zlasti povečanje naložbenih sredstev, menda za četrtino glede na letos, bo moral biti za spoznanje skromnejši. Vlada prav tako še vedno ni povedala, kateri bodo prednostni projekti, tudi projektna pisarna, ki bo skrbela za razvoj, je še v povojih.

Ciljni primanjkljaj želi vlada doseči tudi z upoštevanjem enkratnih dogodkov, prihodnje leto so to zelo verjetno devizni varčevalci. Ocene kažejo, da bo treba vrniti okoli 400 milijonov evrov z obrestmi. Vlada si je sicer v zakonu o izvrševanju proračunov že izposlovala določilo, da se izdatki zaradi sodnih določb, ki bodo izplačani postopno, v tekočem letu v primanjkljaju upoštevajo samo do višine dejanskih izplačil, ne ves znesek.

Zdenka Bakalar, Radio Slovenija