Vlada je na četrtkovi seji dokončno sklenila, da iz nabora ukrepov, ki jih namerava za povečanje proračunskih prihodkov vključiti v spremembe proračuna za leto 2015, umakne posebno trošarino na sladkor in nekatere druge dodatke v pijačah. Predloga rebalansa še ni sprejela, napoveduje ga sredi januarja.

Z obdavčitvijo sladkih pijač je vlada načrtovala dodatnih 4,7 milijona evrov proračunskih prihodkov letno, sicer pa je kot pomemben cilj nove dajatve izpostavljala upočasnitev rasti porabe sladkih brezalkoholnih pijač. S tem naj bi prispevali k manjšemu vnosu enostavnih in prostih sladkorjev v prehrano ljudi, dolgoročno pa k izboljšanju zdravstvenega stanja predvsem mlajše populacije, ki večinoma posega po teh pijačah.

Predlog izzval buren odziv v gospodarstvu
Z umikom predloga obdavčitve sladkih pijač so po burnem odzivu v gospodarstvu že v torek soglašali vodilni v koalicijskih strankah, v četrtek pa je tako sklenila tudi vlada. Ob tem je ministrstvu za zdravje naložila, da do 15. marca 2015 pripravi resolucijo o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje, so po seji vlade sporočili s finančnega ministrstva. Nadomestne ukrepe bo vlada določila v okviru priprave razreza odhodkov po posameznih proračunskih uporabnikih. To bodo na podlagi načrtov aktivnosti posameznih ministrstev pripravili na ministrstvu za finance, kjer morajo v skladu s četrtkovim sklepom vlade pri tem upoštevati ukrepe, ki so bili dejansko uveljavljeni, finančne učinke horizontalnih ukrepov pa enakomerno porazdeliti po vseh finančnih načrtih proračunskih uporabnikov.

Vlada išče dodatne prihodke in prihranke
Prvi okvirni razrez sprememb proračuna po ministrstvih za leto 2015 bodo člani vlade dobili prihodnji teden, je po seji vlade povedal kmetijski minister in predsedujoči SD-ja Dejan Židan. S tem se bo formalno začel proces usklajevanja rebalansa za leto 2015, vlada pa ga bo po njegovih besedah sprejela sredi januarja. Vendar želi vlada v skladu z zavezami zadržati primanjkljaj pod tremi odstotki bruto domačega proizvoda, zato išče dodatne prihodke in prihranke. Z namenom povečanja prihodkov je DZ že zvišal davka na finančne storitve in na zavarovalne posle, prav tako je ohranil najvišji dohodninski razred s 50-odstotno obdavčitvijo tudi v letu 2015.

Javni sektor bo prispeval 350 milijonov
Več denarja naj bi v proračunu ostalo tudi na račun znižanja olajšav pri plačevanju dajatve za obremenjevanje okolja z emisijami ogljikovega dioksida ter uvedbe obveznosti plačila prispevkov pri elektriki tudi za energetsko intenzivna podjetja. V gospodarstvu tema ukrepoma ostro nasprotujejo. Židan je zadovoljen, da so se uskladili z javnim sektorjem, ki bo k prihrankom prispeval 350 milijonov evrov. Verjame pa, da se bodo na koncu dogovorili tudi z drugimi socialnimi partnerji. Nekatere načrtovane postavke namreč še niso usklajene s posameznimi skupinami, na primer občinami, je spomnil.

Proračun za leto 2015 sprejet že lani
Na odhodkovni strani namreč vlada poleg dogovorjenih ukrepov z javnim sektorjem in drugimi ukrepi za racionalizacijo javne porabe med drugim načrtuje tudi zmanjšanje sredstev za občine, a so predstavniki ministrstev za finance in za javno upravo županom obljubili, da si bodo za pogovore o tej temi vzeli nekaj več časa. DZ je proračun za leto 2015 sprejel že konec lanskega leta, ko je primanjkljaj določil pri 859 milijonih evrov oz. 2,4 odstotka BDP-ja. A finančni minister Dušan Mramor je že kmalu po prevzemu poslov od svojega predhodnika Uroša Čuferja ugotovil, da proračunu v primeru neukrepanja grozi skokovita rast primanjkljaja. Če ne naredimo nič, lahko leta 2015 primanjkljaj kaj hitro preseže dve milijardi evrov, kar bi bilo pet odstotkov BDP-ja, je Mramor posvaril v začetku oktobra. Potrebo po rebalansu je med drugim pojasnil z izpadom prihodkov zaradi neuveljavitve davka na nepremičnine ter večje potrebe po plačilu obresti in transferjih v pokojninsko blagajno od načrtovane.