Ustanovitev preiskovalne komisije so zahtevali poslanci opozicijskih SDS-a, SLS-a in SNS-a, saj menijo, da je treba ugotoviti politično odgovornost nosilcev javnih funkcij, pristojnih za pripravo in izvedbo štetja t. i. izbrisanih in po njihovem mnenju "neustrezno izvrševanje odločbe ustavnega sodišča".

Kot je zapisano v zahtevi za ustanovitev komisije, je namen preiskave ugotoviti, "po čigavem naročilu in po kakšni metodologiji sta bili izvedeni štetji izbrisanih v letih 2003 in 2009 ter zakaj je prišlo do bistvenih razlik v številu oseb".

Kresal: Nimam česa skrivati
Ministrica Katarina Kresal je pred parlamentarno obravnavo dejala, da gre pri ugotavljanju politične odgovornosti v primeru števila izbrisanih za nadaljevanje žalostne tradicije, ki se je začela z interpelacijo. "Komisija nas ne bo ustavila, je pa žalostno, da se ne posveča temam, ki res potrebujejo politično pozornost," je dodala.

Kresalova je tudi zatrdila, da bo na voljo komisiji DZ-ja, ki naj bi preiskovala tudi njeno odgovornost, saj nima česa skrivati. "Popolnoma sem prepričana, da delam zakonito in to, kar je prav," je pojasnila.

"V 17 letih se je verjetno kakšna zadeva skrila"
Ministrica je na vprašanje, kako je nastala razlika v številu izbrisanih, odgovorila, da je osnovna težava v tem, da je od začetka pojavljanja vprašanja izbrisanih preteklo že 17 let. "Medtem so se zamenjali upravljavci baz podatkov in tudi same baze, pri čemer se je očitno tudi kakšna zadeva skrila."

Grims: Odškodnino bi morali plačati iz lastnega žepa
V imenu predlagateljev je Branko Grims zatrdil, da izdajanje dopolnilnih odločb izbrisanim ni povezano z odškodninami in da izdajanje odločb ne bo podlaga za odškodninske tožbe zoper državo. Ob tem je dodal, da bodo račune zaradi odškodnin plačevali še naslednji rodovi, zato bi bilo pošteno, "če bi tisti, ki so krivi za to, plačali odškodnine iz lastnega žepa".

Grims je še pozval komisijo, naj ugotovi, kako je mogoče, da je koalicija enkrat preštela 18.305 t. i. izbrisanih, nato pa je številka, "potem ko je srbski minister za diasporo dejal, da je ta številka prenizka, poskočila na 25.701".

Koalicija smisla v preiskavi ne vidi
Miran Potrč (SD) je v predstavitvi stališč poslanskih skupin dejal, da je namen preiskovalne komisije "vedno znova ob vsaki priložnosti polresnično in neresnično prikazovati stanje in razmere, ki so se dogodile v letu 1992". Prav tako je prepričan, da je namen komisije prikazati, da so "t. i. izbrisani za izbris krivi sami, ne pa, da je za izbris kriva država". Po poslančevem prepričanju želijo predlagatelji politizirati in vse prikazati kot neresnično.

Poslanec LDS-a Borut Sajovic meni, da so vse tovrstne komisije do zdaj zapravile samo kopico denarja in niso prinesle veliko koristi, vendar do zdaj niso nič odkrile, kot tudi ta ne bo. Preiskava je po njegovih besedah "nov dokaz norčevanja iz demokracije in zdrave pameti".

Franco Juri iz Zaresa je dejal, da je preiskava poskus linča tistih, ki skušajo zagotoviti delovanje pravne države.

Opozicija: Izbrisani bi si lahko status uredili sami
Gvido Kres iz stranke SLS je poudaril, da podpirajo ustanovitev parlamentarne komisije, saj so bili t. i. izbrisani v evidenco tujcev vneseni zakonito. "Ne moremo dovoliti, da je naša država na razprodaji in da se pljuva čez osamosvojitev, niti ne moremo dovoliti, da se poskuša država prikazati kot nestrpna," je dejal Kres.

Tudi Srečko Prijatelj iz SNS-a meni, da je preiskava upravičena, saj so imeli t. i. izbrisani možnost urediti svoj status. "Stroški državljanstva so bili za eno steklenico piva," je dejal in dodal, da so med njimi tudi špekulanti.

Kako do parlamentarne preiskave?
Pojasnimo še, da zahtevo za parlamentarno preiskavo lahko vloži vsak poslanec državnega zbora, vsebovati pa mora med drugim kratek opis zadeve javnega pomena, namen komisije, razloge za uvedbo komisije in predlog dokazov, ki naj se v komisiji izvedejo (če so dokazi znani). Katere so bile najbolj znane parlamentarne preiskave, si preberite v spodnjem okvirčku.

K. Š.