Na ministrstvu bodo z zakonom odpravili ugotovljena neskladja, med drugim pa bodo uredili tudi merila za ugotavljanje nedoločenega pravnega pojma dejanskega življenja v Sloveniji. Zakon ne bo urejal samo izdaje dovoljenja za stalno prebivanje, pač pa tudi priznanje stalnega prebivališča za nazaj, od 26. februarja 1992 dalje. Ob tem so na ministrstvu poudarili, da predlog predvideva individualno obravnavo za pridobitev statusa in tako kot dopolnilne odločbe ne bo nikomur podeljeval državljanstva ali odškodnin. Zakon bo v kratkem posredovan v medresorsko usklajevanje.

Od pristojnih institucij bodo pridobili potrebno dokumentacijo
Po besedah predsednika komisije DZ-ja Roberta Hrovata (SDS) so člani komisije po potrditvi njene sestave začeli razpravljati o njenem delu, v okviru tega pa tudi o osnutku sklepa o izvedbi pripravljalnih preiskovalnih dejanj.

Po predlogu Hrovata naj bi komisija od pristojnih institucij pridobila zakon o tujcih, pravilnik o načinu izvajanja zakona o tujcih, zakon o državljanstvu iz junija 1991 in odločbo ustavnega sodišča. Od ministrstva za notranje zadeve bi po njegovih besedah želeli pridobiti izide štetja izbrisanih, ki so bili ugotovljeni leta 2003 ter leta 2008 in 2009.

Člani komisije bodo za ugotavljanje odgovornosti nosilcev javnih funkcij za štetje izbrisanih še pri državni volilni komisiji pridobili izide referenduma o tehničnem zakonu, v arhivu DZ-ja magnetograme izjav predsednika vlade Boruta Pahorja in notranje ministrice Katarine Kresal, od sekretariata za migracije pri ministrstvu za notranje zadeve pa poročilo o izdajanju odločb na podlagi 8. točke odločbe ustavnega sodišče iz let 2003, 2004 in 2009 ter statistične podatke o številu izdanih, vročenih in nerešenih zadev.

Pridobiti želijo tudi seznam javnih uslužbencev, s katerimi je bila leta 2004 in 2009 sklenjena podjemna pogodba za izvajanje upravnih dejanj v upravnih postopkih, povezanih z izdajanjem odločb. Eden izmed predlogov na seji je bil po njegovih besedah tudi ta, da preiskovalna komisija od ministrstva za notranje zadeve (MNZ) pridobi vsa pravna mnenja iz leta 2004, ki jih je MNZ naročilo v zvezi z morebitno odškodninsko odgovornostjo države v tej zadevi.

Kolicija tudi za pridobitev odločb ustavnega sodišča
Sicer pa je bilo v razpravi po Hrovatovih besedah izpostavljenih še nekaj predlogov. Koalicijski poslanci so predlagali, da bi komisija med drugim pridobila še temeljno ustavno listino, poročilo komisarja Sveta Evrope in vse odločbe ustavnega sodišča, ki so to temo obravnavale.

Med pričami tudi Kresalova
Člani komisije so se nato zedinili za začetek zbiranja vseh omenjenih dokaznih gradiv. Na naslednji seji, ki bo predvidoma po dopustih, pa bodo razpravljali o natančnejšem sklepu o izvedbi pripravljalnih preiskovalnih dejanj. Po prejetju gradiva bodo oblikovali dokazni sklep, nato pa izvedli zaslišanja. Hrovat računa, da se bo spisek prič oblikoval na naslednji seji. Predvideva pa, da bo ena izmed prič v postopku tudi notranja ministrica Kresalova.