Dopolnitev ustavnega zakona z osnutkom, s katerim naj bi uredili izdajanje odločb izbrisanim in preprečili pavšalno izplačevanje odškodnin, je predlagala največja opozicijska stranka SDS. Kot je pokazala razprava, opozicijski poslanci predlog podpirajo, koalicijski pa ne. Opozicija namreč meni, da je potrebno onemogočiti izplačilo ogromnih odškodnin, koalicija pa, da je zakon nepotreben in zadostuje že odločba ustavnega sodišča.

Kresalova: Zakon predstavlja grobo kršitev zakonodaje
Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je med razpravo razložila, da vlada zakona ne podpira. Po njenem mnenju takšna ureditev ni ustrezna, ker bi reševanje te problematike z ustavnim zakonom pomenilo poseg v odločbo ustavnega sodišča, "zato je njegov edini namen ta, da se zaobide odločba ustavnega sodišča". Zakon po njenem mnenju pomeni tudi grobo kršitev slovenske zakonodaje in nedopustno izigravanje vloge ustavnega sodišča.

Med razpravo, ki jo je označila kot linč ljudi, ki so jim bile odvzete temeljne človekove pravice, je še enkrat dodala, da še ni bila pravnomočno dosojena še nobena odškodnina, a če bo, "bomo kot pravna država tudi plačali," je pojasnila.

Predlog za zakon že šest let
Vinko Gorenak iz SDS-a pa je v imenu pobudnikov postopka uvodoma povedal, da ustavni zakon predlagajo že vse od leta 2003, in sicer zato ker "na korekten in pravičen način do vseh ureja status in položaj izbrisanih ter je korekten do vseh tistih, ki so si v osamosvojitvenem času pravočasno uredili svoj status".

Zakon po njegovem spoštuje odločbo ustavnega sodišča iz leta 2003, vendar dodatno uvaja možnost selekcije "med dejansko oškodovanimi in tistimi, ki so špekulirali z ureditvijo svojega statusa. Spoštuje tudi Slovenijo in osamosvojitelje ter izloča vse tiste, ki so se pregrešili proti Sloveniji v času njenega rojstva," je dejal. Podobno je povedala tudi njegova strankarska kolegica Eva Irgl, ki sicer priznava pravico do odškodnine tistim, ki se jim je dejansko zgodila krivica, a le tako, da se to ugotovi z individualno obravnavo vsakega primera posebej.

Branko Grims (SDS) pa ocenjuje, da gre pri današnjem odločanju za absurdno zmešnjavo vrednot. "Za leto trpljenja v koncentracijskem taborišču je odškodnina v Sloveniji omejena na okoli 1.000 evrov, za smrt otroka, ubitega po drugi svetovni vojni, na 800 evrov, za padlega v vojni za Slovenijo 3200 evrov. Tisti, ki je kalkuliral s slovenskim državljanstvom, pa dobi 55.000 evrov na roko," je dejal in se vprašal, "kje je tu pravičnost in naravno pravo".

"Odločbo je treba spoštovati ne glede na to, kaj si kdo misli o njej"
Miran Potrč pa je v imenu poslanske skupine SD dejal, da gre pri predlogu za zahtevo za razpravo, "ki je bila v tem mandatu opravljena že dvakrat. Prvič ob interpelaciji zoper notranjo ministrico Katarino Kresal, drugič pa ob ustanovitvi preiskovalne komisije o štetju izbrisanih. Danes bomo tako že tretjič skoraj ves dan razpravljali o vprašanju, o katerem so vse dileme že rešene in o katerih si nimamo več ničesar povedati". Poudaril je tudi, da je treba odločbo ustavnega sodišča o izbrisanih spoštovati, ne glede na to, kaj si kdo misli o njej. SD-jeva poslanka Melita Župevc je dodala, je nastali problem mogoče rešiti le s pravom.

Cveta Zalokar Oražem je v imenu poslanske skupine Zares dejala, da SDS s predlogom nadaljuje svojo že znano in videno politiko reševanja vprašanja izbrisanih. V Zaresu so zato ponosni, da se je vladajoča koalicija zavezala, da se bo po dolgih letih potiskanja problema pod preprogo tega rešila brez obvodov in ovinkov, tj. neposredno na podlagi odločbe ustavnega sodišča. Na ponavaljanje je opozoril tudi Franco Juri, ki je povedal, da opozcija "vseskozi izpostavlja neke ekscesne situacije in skuša prikazovati, da izbirsa ni bilo, čeprav je dokazano bil".

Zmago Jelinčič (SNS) je opozoril, da bo treba izbrisanim izplačati visoke odškodnine, če predlog zakona ne bo sprejet, denar za to bo pa po njegovem treba vzeti upokojencem.

Franc Žnidaršič iz DeSUS-a je napovedal, da začetka postopka za spremembo ustave ne bodo podprli, saj prav tako menijo, da je edini namen zakona ta, da se zaobide odločba ustavnega sodišča. V poslanski skupini LDS po besedah Boruta Sajovica menijo, da je Slovenija pravna država, zato po njegovem omenjenega zakona DZ ne sme sprejeti.

Odločanje še v petek
A s koncem današnje razprave še ni konec zgodbe. Potrebno je še glasovanje o tem, ali bo začel postopek za dopolnitev ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti z osnutkom ustavnega zakona o izbrisianih, o čemer bo odločanje potekalo v petek.

T. K. B. /S. Z.