Ob tem je hrvaško ministrstvo za zunanje zadeve in evropske integracije opozorilo, da je bil maja 2002 slovenski strani uradno ponujen dogovor o določitvi mejnih prehodov, ki ga je Slovenija decembra zavrnila, ker je vprašanje zadovoljivo rešeno z zapisnikom iz leta 1994.

V petek smo bili priča večkratni izmenjavi diplomatskih not med slovenskim in hrvaškim zunanjim ministrstvom. Zadnji je ob robu srečanja EU-ja in Latinske Amerike na Dunaju stanje komentiral minister Dimitrij Rupel. Med drugim je dejal, da Hrvaška na spornem ozemlju izvaja suverenostne ukrepe, kar pa ne pomeni, da je meja določena.

Predsednik republike Janez Drnovšek pa je med petkovim obiskom Velenja v izjavi dodal, da je hrvaška stran s postavitvijo mejnega prehoda Plovanija prejudicirala državno mejo.

Govorjenje brez poslušanja
Hrvaško zunanje ministrstvo je včeraj med drugim zanikalo navedbe slovenskega ministrstva, da Jorasova hiša stoji na slovenskem ozemlju.

Slovensko ministrstvo je poudarilo, da hiša Joška Jorasa stoji na ozemlju, ki je bilo na dan osamosvojitve slovensko in je zato še danes tako. Hkrati je nekdanji hrvaški premier 18. maja 1994 v pismu takratnemu slovenskemu premierju Janezu Drnovšku zagotovil, da je hrvaški mejni prehod Plovanija le začasna nadzorna točka in da jo je mogoče umakniti v petih dneh.

Kateri so referenčni dokumenti?
Na navedbe se je odzvala Hrvaška, ki trdi, da sta državi leta 1994 podpisali zapisnik, v katerem je prehod Plovanija označen kot mednarodni mejni prehod, kar jasno kaže, da je na hrvaškem ozemlju. Po besedah Zagreba naj bi Slovenija to potrdila tudi z noto iz leta 2002.

Kot trdi hrvaško zunanje ministrstvo, je bil mejni prehod Plovanija omenjen v več pismih, ki sta si jih izmenjali državi, a nikoli kot začasna točka, ampak vedno kot mednarodni mejni prehod. Dodajajo, da Slovenija zaradi postavitve mejnega prehoda na tem mestu ni protestirala do leta 1993, ko je mejni prehod stal že dve leti. Zato menijo, da so bili razlogi za proteste politično motivirani.