Po koncu predstavitve zakonski predlog čaka druga obravnava. To naj bi po napovedih koalicije DZ opravil predvidoma sredi junija in nato zakon tudi sprejel. DZ je prvo obravnavo zakona opravil na izredni seji 22. aprila.
RTV vedno v službi oblasti
Razpravo je vodil sopredlagatelj zakona Branko Grims, ki je dejal, da je od leta 1994 RTV javna ustanova samo po nazivu, po funkciji komercialna, deluje pa kot vladna.
Vse vlade mačehovske
Janez Kocijančič, predsednik sveta RTV-ja, pa je izrazil prepričanje, da nobena stranka ni imela RTV-ja za svojega. Dodal je, da so bile v glavnem vlade do njega, kar zadeva financiranje, mačehovsko razpoložene.
Zavod ni v globoki krizi
Generalni direktor RTV-ja Aleks Štakul, ki se mu bo 24. maja iztekel štiriletni mandat, se je zavzel za drugačno zakonsko ureditev, ki jo je DZ že potrdil. Obstoječa zakonska ureditev se je pokazala kot toga in neustrezna, kar je že predstavil v strategiji razvoja in delovanja javnega RTV-ja. Zanikal je tudi navedbe, da je RTV v globoki krizi.
Svoje mnenje o predlogu zakona lahko izrazite tudi vi - na spletnem forumu.
DNS za manjši vpliv politike
Predsednik Društva novinarjev Slovenije Grega Repovž je vladi očital, da ni opravila predhodnega usklajevanja z vsemi, ki jih zakon zadeva. Zavzemajo se za popoln umik politike iz upravljanja RTV-ja, sedaj predvideni način izbire predstavnikov civilne družbe v organe upravljanja zavoda pa je preveč poenostavljen in prepuščen politiki, nima varovalk ter je zgolj navidezno demokratičen, je menil Repovž, ki je zanikal obtožbe, da zagovarja obstoječo ureditev televizije.
Mirovni inštitut je pripravil omizje na temo novega zakona o RTV-ju.
Zagotovitev transparentnosti
Minister za kulturo in predlagatelj zakona o RTV-ju Vasko Simoniti je dejal, da namerava vlada z novim zakonom zagotoviti transparentnost in odprtost njenega poslovanja in upravljanja. Poudaril je, da namen zakona nikakor ni politična podreditev javnega zavoda ali vpletanje v njegovo delo.
Žabot za dvotretjinsko večino
Član sveta RTV-ja in predsednik Društva slovenskih pisateljev Vlado Žabot je dejal, da bi vlada pri sprejemanju zakona morala doseči politični kompromis in predlagati, da se zakon sprejme z dvotretjinsko večino. Šele takšna usklajenost v parlamentu bo po njegovem mnenju omogočila, da bodo v organu RTV-ja imenovani posamezniki, ki jim je zares mogoče zaupati.
Štetje sekund nima smisla
V opozicijskem LDS-u menijo, da vladajoča koalicija v zadnjem času izvaja sistematične pritiske na RTV Slovenija. Pritiski naj bi se kazali tudi z bizarnim štetjem sekund pojavljanja strank v informativnih oddajah TV Slovenija, je na razpravi povedala Majda Širca.
Prepričevanje prepričanih?
Opozicijski poslanci - Jožef Školč, Aleš Gulič, Pavel Gantar, Darja Lavtižar Bebler in Aurelio Juri - so nasprotovali predlaganim rešitvam, ki bodo po njihovem mnenju pripeljale k podržavljanju RTV-ja, zmanjšanju vloge civilne družbe, lustraciji kadrov ter discipliniranju novinarjev in urednikov.
Koalicijski poslanci - Jožef Jerovšek, Mitja Ljubeljšek, Rudolf Petan, Miro Petek, Eva Irgl, Bogdan Barovič in Srečko Prijatelj - pa so podprli zakonske rešitve, saj bodo po njihovem mnenju prispevale k boljši radioteleviziji. Menili so tudi, da je postopek potrjevanja članov organov zavoda v parlamentu ustrezen.
Na predstavitvi mnenj naj bi sicer dobili stališča glede predlaganih rešitev, ta pa naj bi bila podlaga za obravnavo zakonskega predloga na matičnem odboru za kulturo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje