Omejevanje referendumov je smiselno, vendar je treba omejitve natančno določiti, so na okrogli mizi, ki jo je na pravni fakulteti pripravilo Društvo za ustavno pravo Slovenije, ocenjevali vidni pravniki.

Kaučič spremembe referendumske ureditve podpira
Profesor na Pravni fakulteti v Ljubljani Igor Kaučič je dejal, da spremembe referendumske ureditve podpira, saj so bili referendumi v zadnjih letih pogosto tarča zlorabe, pri čemer bi bilo treba po njegovi oceni popraviti predvsem "vstopne pogoje", kar pomeni, da je treba pozornost posvetiti predvsem vprašanju, kdo je lahko predlagatelj referenduma, in vprašanju, o katerem zakonu referendum ni mogoč.

Če bi politika sprejela predlog, da bi lahko referendum zahtevalo le 40.000 volivcev, bi bil to po njegovih besedah velik uspeh tega mandata DZ-ja. Glede predloga, da se na referendumu ne bi smelo glasovati o fiskalnih zakonih, pa ocenjuje, da je treba natančno določiti, kaj so fiskalni zakoni.

Ribičič previden, ko gre za to, o katerih vprašanjih referendum ni mogoč
Nasprotno bi bil nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič bolj previden, ko gre za določanje tega, o katerih vprašanjih referendum ni mogoč. Po njegovem mnenju bi se veljalo bolj posvetiti kvorumu, potrebnem za veljavnost referenduma. "Omejitev referenduma s kvorumom je namreč manj huda omejitev," ocenjuje.

Sam se sicer enako kot Igor Kaučič bolj nagiba k temu, da bi kvorum določili nekoliko drugače, in sicer tako, da bi zakon na referendumu padel, če bi ga zavrnil določen odstotek (denimo 30 odstotkov) vseh volilnih upravičencev. Omenjena rešitev je blizu tudi Virantu.

Nekdanji ustavni sodnik Tone Jerovšek pa ocenjuje, da je to, da imamo lahko referendum o vsakem zakonu, pretirano, kot nujno pa bi bilo treba po njegovi oceni sprejeti predvsem fiskalno pravilo. Sam sicer tudi na podlagi dogajanja ob sprejemanju fiskalnega pravila dvomi, da bo predlog za spremembo referendumske ureditve v DZ-ju dobil zadostno podporo.

Cerar: Gre za korak naprej
Smer predlogov za spremembe referendumske ureditve, o katerih so stranke z izjemo NSi-ja dosegle načelno soglasje, je po ocenah Mira Cerarja prava. Vendar če se poslanci ne bodo odločili za še bolj radikalne spremembe, bodo še vedno ključni dejavniki, ki bodo referendume normalizirali, politična kultura, odgovornost vlade in parlamenta, je v izjavi za STA ocenil Cerar.

Omejitvam glede referenduma, kar zadeva kvorum, vsebino in predlagateljstvo, ne nasprotuje, vendar ocenjuje, da vse to zahtev za referendum ne bo preprečilo oz. ustavilo morebitnih predlagateljev. Omejitve glede referenduma po njegovem mnenju namreč ne morejo preprečiti referenduma o kakšnih neprimernih vprašanjih.

Čeprav je videti, "kot da gre za pomembne novosti", se moramo po njegovih besedah zavedati, da lahko vsaka parlamentarna stranka (čeprav bo zahteva referenduma odvzeta tretjini poslancev) vedno zbere 40.000 podpisov za referendum. Prav tako lahko to storijo sindikati ali druge civilnodružbene skupine.

"Gre za korak naprej, a pri takih prepovedih ne moremo dokončno zagotoviti, da bi ustava sama po sebi preprečila referendume. Vedno je možna še ustavnopravna presoja," je dejal. Po njegovih ocenah omejitve referendumov po vsebini v ustavi ni primerno postaviti zelo natančno. Vedno se namreč na omejitev posredno nanašajo le posamezne določbe v zakonu in ne nujno ves zakon. V takem primeru bi o referendumu presojalo ustavno sodišče.

Glede prepovedi odločanja o fiskalnih vprašanjih je navedel primer, ko bi država predpisala denimo obvezni prispevek za pomoč žrtvam potresa. "Ali je to takšna vsebina, ki bi jo bilo treba prepovedati," je vprašal Cerar. Spomnil je tudi, da ustavno sodišče lahko že zdaj prepreči referendum, ki bi posegal v človekove pravice.

Po Cerarjevih ocenah "smo spet pred situacijo, ko na načelni ravni lahko pričakujemo še neki konsenz, vendar pa se lahko kasneje, če bo prišlo do ustavne razprave, zaplete pri posameznih rešitvah". Zavedati se je namreč treba, da sedanja referendumska ureditev "izrazito ustreza vsakokratni opoziciji".