Načelni dogovor vodij parlamentarnih strank glede ustavnih sprememb referendumske ureditve po mnenju večine strank še ni dokončna različica predloga. Foto: BoBo
Načelni dogovor vodij parlamentarnih strank glede ustavnih sprememb referendumske ureditve po mnenju večine strank še ni dokončna različica predloga. Foto: BoBo

Predlog ustavnih sprememb predvideva, da lahko referendum zahteva samo 40.000 volivcev, ne pa tretjina poslancev in državni svet, kot velja zdaj. Še vedno pa lahko državni zbor o uveljavitvi zakona, ki ga je sprejel, na lastno pobudo razpiše referendum, in sicer z navadno večino glasov poslancev.

Janez Janša
Če bi spremembo referendumske ureditve sprejeli v juliju, bi bil to po Janševih besedah velik korak naprej. Foto: MMC RTV SLO

Čeprav so skoraj vsi vodje parlamentarnih strank podprli besedilo spremenjenega člena ustave, ki govori o referendumih, pa zdaj v strankah pravijo, da morajo predlog preveriti še pri organih strank.

PS: S tem ne omejujemo državljanov
V največji parlamentarni stranki Pozitivni Sloveniji bo svet stranke zasedal po 20. juniju in do takrat njihove končne odločitve še ne bo. V stranki sicer spremembe podpirajo, saj so jih predvideli tudi v svojem programu. "Uveljavljena praksa, ko je lahko relativno majhna skupina državljanov, ki se niso strinjali z določenimi parcialnimi rešitvami, onemogočila uveljavitev zakona, ki ga je v zakonitem in običajno dolgotrajnem postopku sprejel državni zbor, je škodljiva za našo državo in njen razvoj," pravijo. Zagotavljajo tudi, da se s tem ne omejuje referendumska iniciativa državljanov, temveč zgolj politika.

SD: To še ni dokončna različica
V drugi opozicijski stranki SD pričakujejo, da bodo predlog organi stranke obravnavali po sobotnem kongresu, ko se bodo na novo konstituirali, kar naj bi bilo po 15. juniju. Po besedah vodje poslancev Janka Vebra predlog še ni dokončna različica, bo pa tak šel v parlamentarni postopek. Politična volja za spremembo referendumske ureditve po njegovem mnenju že obstaja, strokovno mnenje pa bodo še dobili. Sami bi sicer kvorum postavili na 25 odstotkov, a so se "prilagodili večinskemu mnenju strank" in želijo, da se postopek nadaljuje. V predlogu je tako kvorum postavljen na 35 odstotkov.

SLS: S težkim srcem smo za kompromis
Predsednik SLS-a Radovan Žerjav in vodja poslanske skupine Mihael Prevc prav tako pravita, da sta v "veliki želji in nuji, da se nekaj spremeni na področju referendumov, s težkim srcem pristala na kompromis". Zadnjo besedo bodo sicer imeli strokovnjaki, pravi Prevc. SLS napoveduje, da bodo vztrajni pri določbi, kdo lahko zahteva referendum, in tudi glede vsebin, ki so lahko predmet referendumskega odločanja. Če bodo pri tem načelni, bodo na referendum dejansko prišle le izredno pomembne teme.

V DL zelo zadovoljni
V Državljanski listi pa so z načelnim dogovorom zelo zadovoljni, saj je kompromis zelo blizu njihovemu prvotnemu predlogu. Skupaj s Pozitivno Slovenijo so se namreč zavzemali za 40-odstotni kvorum.

V DeSUS-u ne pričakujejo odstopanj
Izvršilni odbor DeSUS-a bo o predlogu razpravljal predvidoma že 7. junija, vodja poslanske skupine Franc Jurša pa pričakuje, da bo o tem razpravljal tudi svet stranke, in sicer sredi junija. Po njegovem mnenju bistvenih odstopanj tudi v končnem besedilu predloga ustavnih sprememb ne bi smelo biti.

NSi ni za kvorum
V NSi-ju pa spremembam niso naklonjeni, saj nasprotujejo uvedbo kvoruma za veljavnost referenduma. S kvorumom bi namreč po njihovem mnenju o uspehu referenduma odločali tisti, ki se ga sploh ne bi udeležili, z uvedbo kvoruma bi torej spodbujali neudeležbo. Končno odločitev o podpori ali nepodpori predlogu bo sicer sprejel izvršilni odbor NSi-ja v začetku prihodnjega tedna.

Janša: To bi bil velik korak naprej
Predsednik vlade Janez Janša je sicer že po ponedeljkovem srečanju z vodji parlamentarnih strank poudaril, da morajo vse stranke odločitev o podpori spremembam ustave potrditi pri organih strank. Če bi spremembo referendumske ureditve sprejeli v juliju, bi bil to po Janševih besedah velik korak naprej in pozitivno presenečenje oziroma sporočilo, ki ga bo politika poslala slovenski javnosti v tem času.

Predlog ustavnih sprememb predvideva, da lahko referendum zahteva samo 40.000 volivcev, ne pa tretjina poslancev in državni svet, kot velja zdaj. Še vedno pa lahko državni zbor o uveljavitvi zakona, ki ga je sprejel, na lastno pobudo razpiše referendum, in sicer z navadno večino glasov poslancev.