Predsedniki parlamentarnih strank in vodje poslanskih skupin so se na ponedeljkovem sestanku pri predsedniku vlade Janezu Janši dogovorili o spremembah ustave na področju referendumske ureditve.

Večina strank je dala soglasje k 35-odstotnemu kvorumu za veljavnost referendumov. Predlog predvideva tudi, da lahko referendum zahteva samo 40.000 volivcev, ne pa tretjina poslancev in državni svet. Še vedno pa lahko DZ na lastno pobudo razpiše referendum o uveljavitvi zakona, ki ga je sprejel. V ustavo bi prav tako zapisali prepoved referenduma o nujnih ukrepih, zakonih fiskalne narave in v primeru protiustavnih posledic zavrnitve zakonodaje.

Na MMC-ju smo zato poklicali pravnika Rajka Pirnata in Mateja Avblja in ju povprašali, kakšno je njuno stališče do sprememb na tem področju.

"Največji problem je vsebina referenduma"
Pirnat je pojasnil, da spremembe referendumske ureditve na vsak način podpira. To se mu zdi celo edina nujna sprememba ustave, ki bi po njegovem morala iti v smer določitve vprašanj oz. področij, o katerih izvedba referenduma ne bi bila dovoljena. Manj primerna se mu zdi določitev kvoruma oz. določitev višine udeležbe, ki bi bila potrebna za veljavnost referenduma.

"Popolnoma nič, pa se mi zdi, da ne pridobimo s tem, če omejimo predlagatelje. Tako ali tako so vsi referendumi posledica zbiranja podpisov. Ti so še najbolj problematični. To, da 30 poslancev ali državni zbor ne more zahtevati referenduma, je nekoliko nepotrebno, saj je to instrument, ki varuje manjšino v DZ-ju. Kar zadeva državni svet, pa je to eden izmed instrumentov omejevanja oblasti," je prepričan Pirnat.

Glavni problem je, kot pravi, da neka ne prav velika družbena skupina ustavi ključno odločanje, "kot je to primer v teh kriznih časih". Je pa po njegovem kljub vsemu res, da ima vsebinsko omejevanje referendumov težavo, da omejitev ni mogoče tako natančno zapisati, da ne bi bila potrebna presoja ustavnega sodišča o tem, ali konkreten referendum spada med tiste, ki jih je treba izločiti.

"Največji problem je vsebina referenduma," je zatrdil in dodal, da "ni problem imeti referendumov npr. o zapiranju nekih rudnikov ali pa o čem podobnem. Problem je imeti referendum o javnofinančnih, kriznih vprašanjih."

"Problem niso sami predpisi. Problem so ljudje"
Avbelj pa pravi, da sama ureditev instituta referenduma v Slovenija ni problematična, ampak je problem v tem, "kako se zadeva uporablja in prezentira". Izpostavil je, da se z omejevanjem samega dostopa do referenduma zadeve politično in v družbenem smislu ne bodo nič spremenile, saj, kot pravi, ni problem referendum sam po sebi, ampak tisto, "kar v družbi žubori in brbota spodaj".

"Tudi uvajanje kvoruma ali pa kaj podobnega zadeve ne bo nič spremenilo. V Sloveniji pač manjka neka globalna zavzetost za skupno dobro in neka resnost na vseh plateh družbenega življenja," je poudaril.

Na vprašanje, kako bi lahko preprečili zlorabo referendumov, pa je odgovoril: "Referendum je vselej ventil za neke družbene skupine, manjšinske ali večinske, ki niso dovolj slišane v celotnem političnem procesu. Lahko pa so tudi sredstvo za obrambo nekih korporativističnih, kolektivnih interesov določenih vplivnih skupin. Poudarjam, da v normalnih državah tudi referendumi normalno funkcionirajo."

"Redkokje je država, kjer bo neki policijski sindikat, torej tisti posamezniki, ki so v službi države, skliceval referendume, da bi branil svoj javnofinančni položaj. Kakor koli vzamemo, če bi obstajal politični konsenz, da zapišemo takšne določbe, ki bi to preprečevale, v ustavo, kljub vsemu dvomim, da bi slovenska družba v političnem in pravnem smislu kaj bolje funkcionirala kot doslej. Problem niso sami predpisi. Problem so ljudje, ki to družbo kreirajo," je na koncu dodal.