Predsedniki parlamentarnih strank in vodje poslanskih skupin so na sestanku pri predsedniku vlade Janezu Janši razpravljali o spremembah ustave s področja referenduma. Potem ko se je izkazalo, da za vnos fiskalnega pravila v ustavo ni zadostne podpore, so parlamentarne stranke poskušale najti kompromis glede referendumske ureditve. In uspelo jim je.

Vse stranke, razen NSi-ja, so dale soglasje k 35-odstotnemu kvorumu za veljavnost referendumov. Predlog ustavnih sprememb, o katerem so se stranke poenotile, predvideva tudi, da lahko referendum zahteva samo 40.000 volivcev, ne pa tretjina poslancev in državni svet, kot velja zdaj. Še vedno pa tudi po tem predlogu velja ureditev, da lahko državni zbor o uveljavitvi zakona, ki ga je sprejel, na lastno pobudo razpiše referendum, in sicer z navadno večino glasov poslancev.

V ustavo bi prav tako zapisali prepoved referenduma o nujnih ukrepih, zakonih fiskalne narave in referenduma v primeru protiustavnih posledic.

"Sprememba ustave bi bil velik korak naprej"
Janša je po sestanku povedal, da upa, da se ne bo zgodilo enako kot pri pogovorih o zlatem fiskalnem pravilu, glede katerega so se stranke že poenotile, potem pa se je pokazalo, da vse stranke zapisa pravila v ustavo ne podpirajo.

Če bo DZ julija, še pred parlamentarnimi počitnicami, z dvotretjinsko večino potrdil spremembo ustave, bo to po Janševih besedah velik korak naprej in pozitivno sporočilo, ki ga bo politika poslala slovenski javnosti v tem času.

Izpostavil je, da poleg NSi-ja tudi SDS ni za tako visok kvorum, vendar so, če bi to omogočilo spremembo ustave, pripravljeni na kompromise.

Virant: Našli smo razumen kompromis
Predsednik DZ-ja in Državljanske liste Gregor Virant meni, da so glede kvoruma našli dober in razumen kompromis. "Zadevo lahko izpeljemo relativno hitro. Politična volja je, kar pomeni, da lahko že junija spravimo prvo fazo postopka skozi ustavno komisijo, mogoče tudi že čez plenum v DZ-ju, in potem julija opravimo še drugo fazo. Po nekem optimističnem scenariju bi lahko to ustavno spremembo imeli pod streho že pred parlamentarnimi počitnicami," je izpostavil.

Pojasnil je še, da bi bilo neprimerno, če bi ta sprememba referendumske ureditve, o kateri se šele pogovarjajo, vplivala na referendum o varčevalnih ukrepih, za katerega rok za zbiranje podpisov že teče.

Pahor: V 20 letih še nikoli niso prišli tako daleč
Predsednik SD-ja Borut Pahor je izrazil zadovoljstvo nad doseženim sporazumom. "Naj spomnim, da sem pobudo za ta razmislek dal sam, potem ko se je med poslankami in poslanci izkazalo, da nekateri, ne vsi, nasprotujejo umestitvi fiskalnega pravila v ustavo zaradi argumenta, češ da se s tem prikrito poskuša omejiti referendum. Zato sem dejal, da recimo bobu bom in vzemimo v presojo samo referendumsko zakonodajo," je poudaril Pahor in dodal, da niso stranke še nikoli v 20 letih prišle tako daleč glede soglasja o tem vprašanju.

Karl Erjavec, predsednik DeSUS-a, je pojasnil, da so v stranki podprli spremembe referendumske zakonodaje, saj menijo, da je to potrebno, ker so zdaj po njihovem mnenju odprte široke možnosti za razpis referenduma. Kot je dejal, bodo stranke zdaj prek svojih organov sprejele ustrezne sklepe, ki bodo potrdili sprejeti dogovor.

Janković: V Virantove dobre namene glede na izkušnje ne morem verjeti
Predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković je pred sestankom dejal, da stranka ostaja pri svojem stališču, da pa so pripravljeni na dogovor glede kvoruma, za katerega sicer predlagajo, da se določi pri 40-odstotni udeležbi. Jankovića v predlogu motijo nekatere določbe, ki jih je vnesel Virant, saj, kot pravi, v Virantove dobre namene glede na izkušnje pač ne more verjeti.

"Drugo se mi pa zdi, da gre v smeri, ki smo jo napovedali pred volitvami, zato bomo predlog podprli. Predlagam, da ustanovimo skupino, ki bo na tem delala in pripravila predlog. Na vsak način bomo šli s tem predlogom na svet in izvršni odbor stranke," je še dodal.

Največ razhajanj je bilo pri kvorumu
Virant je namreč prejšnji teden predsednikom parlamentarnih strank in poslanskim skupinam že poslal delovno besedilo ustavnih sprememb, ki zadevajo referendum. Predlog se od tistega, o katerem so se poenotile stranke, razlikuje le v tem, da je bila v njem za veljavnost referenduma predvidena 40-odstotna volilna udeležba.

Virant je takrat presodil, da je predloženo besedilo "blizu tistega, pri čemer lahko dosežejo soglasje, bo pa vsaka stranka morala stopiti kakšne pol koraka nazaj in privoliti v kompromis". Največ razhajanj med strankami je bilo pri kvorumu za veljavnost referenduma, glede česar so bili zadržani v SDS-u, SLS-u in NSi-ju, da je določitev kvoruma potrebna, pa menijo v Pozitivni Sloveniji, Državljanski listi in SD-ju.