Po besedah sekretarja Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Milana Utroše predlogu, da na referendumu ne bi mogli odločati o fiskalnih vprašanjih, nasprotujejo predvsem zato, ker ni jasno, kaj so ta vprašanja. "Ne vemo, ali gre za davke ali je s tem mišljeno vse, kar ima kakršen koli vpliv na proračunska sredstva," je opozoril. Ob tem je izrazil bojazen, da bi bilo s tem prepovedano tudi odločanje o vprašanjih, ki posegajo v socialne pravice ljudi.

Utroša: Kvorum omejuje vpliv ljudi na politične odločitve
Uvedba 35-odstotnega kvoruma, potrebnega za to, da bi bil referendum veljaven, je po besedah Utroše sporna zato, ker omejuje vpliv ljudi na politične odločitve. Ob tem se je vprašal, zakaj na primer politiki ne določijo kvoruma za svojo izvolitev. "Na volitve lahko pridejo trije odstotki volivcev, pa je lahko državni zbor vseeno izvoljen," je opozoril.

V ZSSS-ju zato upajo, da bo prišlo "do streznitve in ocene, da to ni pošteno in gre za nedmokratično potezo", je na novinarski konferenci dejal Utroša.

Semolič: Slovenska politika z omejitvami pretirava
Predsednik ZSSS-ja Semolič je prepričan, da gre s predlaganimi spremembami trend omejevanja neposredne demokracije v nasprotno smer od tistega, kar se dogaja v EU-ju, "kjer želijo sredstva neposredne demokracije zavestno krepiti".

Semolič je tako prepričan, da slovenska politika s predlogi za omejitev referenduma pretirava. "Ne morem se znebiti občutka, da nekateri pojmujejo demokracijo kot pravico, da ljudje vsaka štiri leta volijo na volitvah, potem pa je s to demokracijo konec," je dejal. Prepričan je namreč, da morajo imeti volivci možnost, da o tem, kaj si mislijo o delu politikov, povedo tudi med mandatom.

V ZSSS-ju sicer nasprotujejo tudi razmišljanjem, da bi morali predlagatelji referenduma, če jim na referendum ne bi uspelo privabiti vsaj 35 odstotkov volivcev, kriti del stroškov referenduma. Se pa strinjajo s predlogom, da referenduma ne bi mogla več zahtevati tretjina poslancev.

Referenduma ne bi mogla več zahtevati tretjina poslancev
Predsedniki parlamentarnih strank in vodje poslanskih skupin so namreč v torek zvečer dosegli načelno soglasje glede ustavnih sprememb referendumske ureditve. Tako so se uskladili, da na referendumu ne bi več odločali glede nujnih ukrepov v primeru naravnih nesreč in obrambe države, v primerih, ko bi bile lahko ogrožene človekove pravice in temeljne svoboščine, prav tako pa ne bi smeli odločati o fiskalnih vprašanjih.

Državni zbor bi lahko referendum razpisal na lastno pobudo, moral pa bi ga razpisati na zahtevo 40.000 volivcev. Referenduma tako ne bi več mogla zahtevati tretjina poslancev in državni svet. Da bi bil referendum veljaven, pa bi se ga moralo udeležiti vsaj 35 odstotkov volilnih upravičencev.